Zavajanje tedna: Papir ali piksel?

V zadnjem desetletju se je način, kako beremo, bistveno spremenil. E-knjige in digitalne vsebine so postale vsakdanjik, od učnih gradiv do romanov, ki jih beremo na potovanju. Kljub temu pa se v strokovnih krogih vztrajno postavlja vprašanje, ali tak način branja resnično olajša delo našim možganom ali pa je zgolj površinsko in manj učinkovito v primerjavi s klasičnim branjem na papirju. Ta dilema ni le filozofska, temveč ima podlago v resnih raziskavah, ki ocenjujejo razumevanje, spomin in kognitivno obremenitev, ki jo posamezen način branja povzroči.

Raziskave zadnjih let, ki jih povzema več meta-analiz in študij, kažejo, da branje tiskanih besedil v mnogih primerih še vedno omogoča boljše razumevanje in sposobnost pomnjenja prebranega kot branje na digitalnih napravah. Na primer velika študija raziskovalcev z Univerze v Valencii, ki je analizirala več kot dva ducata raziskav, ki so potekale med letoma 2000 in 2022 in vključevale skoraj pol milijona udeležencev, ugotavlja, da je povezava med pogostostjo branja tiskanih materialov in razumevanjem precej močnejša kot pri digitalnem branju prostega časa, kjer je ta povezava vse prej kot izrazita. To pomeni, da dolgotrajno branje tiska spodbuja razumevanje bistveno bolj kot dolgotrajno branje na zaslonih.

Raziskovalci navajajo več razlogov za to razliko. Eden ključnih je povezan s tem, kako možgani tvorijo t. i. kognitivne zemljevide ali mentalne mape prebranega. Pri branju fizičnega besedila imamo na voljo senzorične in prostorske namige, kot so občutek teže knjige, položaj strani ali celo vonj papirja, kar pomaga možganom bolje organizirati in shraniti informacije. Študije s preučevanjem aktivnosti možganov kažejo, da tiskana besedila lahko aktivirajo določena področja v možganski skorji bolj intenzivno kot digitalni tekst, kar naj bi pripomoglo k bolj poglobljenemu procesiranju informacij.

Pri digitalnem branju pa se pojavljajo posebne značilnosti, ki lahko vplivajo na površnejše branje. Uporaba zaslonov pogosto vključuje funkcije, kot so pomikanje, klik na povezave ali prisotnost drugih aplikacij, kar lahko moti osredotočenost in poruši tok branja. Učinek “zaslona” terja več pozornosti za osnovno dekodiranje in s tem povečuje kognitivno obremenitev, kar lahko privede do hitrejšega in površnejšega branja predvsem pri daljših in zahtevnejših besedilih.

Vendar pa rezultati niso povsod povsem enotni. Nekateri pregledi, kot meta-analiza v Educational Psychology Review, kažejo, da je razlika v razumevanju med papirnim in digitalnim branjem lahko majhna, še posebej če upoštevamo raznovrstnost študij in metodologij. V kontekstu strokovnega izobraževanja je bilo ugotovljeno, da prednost tiskanih besedil obstaja, a ni ekstremno izrazita in je odvisna od vrste besedila, ciljev branja in stopnje bralčeve izkušenosti.

Raziskave, ki primerjajo specifične procese branja, kažejo, da lahko lokalne razlike obstajajo tudi glede hitrosti branja in globine razumevanja. Na primer najnovejša odprto dostopna študija, objavljena leta 2025, je pokazala, da so udeleženci, ki so prebirali tiskan tekst, odgovarjali na vprašanja, povezana z globljim pomenom besedila, hitreje in natančneje kot tisti, ki so uporabljali digitalno obliko. Razlika ni bila prisotna pri vprašanjih, ki so preverjala površinsko razumevanje, kot je prepoznavanje besedila, kar kaže, da razlika ni nujno v tem, ali ljudje lahko preberejo besedilo, temveč v tem, kako ga obdelajo in integrirajo v kompleksnejše kognitivne strukture.

Pomembno je tudi upoštevati, da digitalno branje ni enotno. E-knjige, ki se berejo na napravah z e-črnilom in brez motečih elementov, kot so obvestila in številne aplikacije, dajejo boljši rezultat pri vizualnem udobju in zmanjšanem utrujanju oči v primerjavi z branjem na zaslonih računalnikov ali tablic. Ta tehnologija e-papirja posnema vizualne pogoje tiska in lahko zmanjša razlike v izkušnji branja, čeprav ne rešuje vseh razlik v globini razumevanja, ki jih pripisujejo senzoričnim in kognitivnim značilnostim tiskanih knjig.

Čeprav digitalno branje prinaša številne praktične prednosti, kot so priročnost, enostavnost dostopa do širokega obsega gradiv in možnost takojšnjega iskanja po besedilu, večina empiričnih dokazov kaže, da še vedno obstajajo situacije, kjer je klasično tiskano besedilo bolj učinkovito za globoko razumevanje in dolgoročno pomnjenje. Dejstvo je, da e-knjige omogočajo branje kadarkoli in kjerkoli ter dostop do množice virov, kar lahko spodbudi količino in pogostost branja, kar je bistvenega pomena za širjenje znanja in bralne kulture. Vendar pa za kritično razmišljanje, kompleksno obdelavo informacij in globoko učenje rezultate kažejo, da tiskano besedilo še vedno ohranja prednost.

V končni oceni torej aktualni podatki ne govorijo o tem, da bi branje na digitalnih napravah bilo neposredno “manj naporno” za možgane v smislu višje učinkovitosti, temveč bolj, da prinaša svojevrstne izzive, ki lahko vodijo do površnejših oblik branja. Razumevanje besedila in njegova interpretacija sta procesa, v katerih klasična knjiga še vedno ponuja nekatera kognitivna orodja, ki jih digitalni ekvivalent težje nadomesti.

Ana Zupan