Zavajanje tedna: Ljudje delajo danes manj kot nekoč

Starejše osebe velikokrat poudarjajo, da so nekoč ljudje delali od jutra do večera, danes pa, da vsi samo jamrajo in nočejo ničesar delati. Resda se je način dela spremenil, a krajši delovni čas še ne pomeni, da so ljudje postali manj delavni.

Podatki Organisation for Economic Co-operation and Development kažejo, da se je v številnih državah skozi desetletja zmanjšalo povprečno število opravljenih delovnih ur, kar je posledica različnih dejavnikov. Sem spadajo razvoj delovne zakonodaje, krajšanje delovnega tedna, večja produktivnost in tehnološki napredek. Vse to pa nujno ne govori o manjši delovni zavzetosti oziroma manjše pripravljenosti za delo. Delavec lahko danes v eni uri ustvari veliko več kot delavec pred desetletji. Računalniki, avtomatizacija, boljša organizacija dela in dostop do informacij omogočajo, da je mogoče enak ali večji učinek doseči v krajšem času. Če nekdo danes potrebuje 40 ur za nalogo, ki so jo nekoč naredili v 60 urah, to ni znak manjše delovne vneme, lahko pa pomeni večjo učinkovitost. International Labour Organization pri raziskovanju prihodnosti dela opozarja, da vprašanje delovnega časa ni povezano samo s številom ur, temveč tudi z intenzivnostjo dela, kakovostjo zaposlitve in ravnotežjem med poklicnim ter zasebnim življenjem. Današnjega dela tudi ni več mogoče vselej meriti samo s časom, preživetim na delovnem mestu. Elektronska pošta, telefoni in druga digitalna orodja pomenijo, da so zaposleni dosegljivi tudi po koncu uradnega delovnika, zaradi česar se je pri nekaterih poklicih meja med službo in prostim časom zabrisala. Če po eni strani tehnologija omogoča več fleksibilnosti, pa po drugi strani pomeni, da delo prodira v čas, ki je bil nekoč namenjen počitku.

Tudi slovenski podatki (SURS) ne potrjujejo predstave, da so ljudje zdaj manj delavni kot nekoč, nakar vplivajo gospodarske razmere, odsotnosti z dela, dopusti in spremembe v strukturi zaposlenosti. Primerjave na evropski ravni kažejo, da naša država ni med tistimi z najkrajšim delovnim časom. Pri tem je treba upoštevati, da povprečje skriva velike razlike: drugačen je namreč delovnik zaposlenega v pisarni ali v proizvodnji, zdravstvenega delavca ali samozaposlenega. Mladi zaposleni pogosteje poudarjajo pomen ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, predvidljivega delovnega časa ter občutka smisla pri delu. To ni nujno zavračanje dela, ampak drugačen pogled na to, kakšno mesto naj ima delo v njihovem življenju. Ob tem velja tudi obratno, saj se številni mladi srečujejo z negotovimi zaposlitvami, visokimi stroški bivanja in pritiski, ki jih prejšnje generacije niso doživljale v enaki obliki.

Trditev, da danes ljudje delajo manj kot nekoč, je torej le deloma resnična, a zgolj, ko govorimo o številu opravljenih ur. Zavajajoča postane takrat, ko sklepamo, da so ljudje danes manj pridni, manj odgovorni ali manj dovzetni za delo. Svet dela se je tako spremenil, saj je bilo to nekoč povezano zlasti s fizično prisotnostjo in številom ur, dandanes pa vse bolj z znanjem, produktivnostjo, tehnologijo in prilagodljivostjo.

Andraž Velkavrh