Zavajanje tedna: Črni petek: največji popusti ali največji prodajni trik?

1 hour ago 10

Veliki napisi, rdeče oznake in popusti do 70 odstotkov nas vsako leto prepričujejo, da je črni petek najboljši čas za nakup. Toda ali so izdelki takrat res najcenejši? Raziskave kažejo, da številne ponudbe niso tako ugodne, kot se zdijo, del trgovcev pa pri oglaševanju popustov ne upošteva niti zakonskih pravil.

Črni petek oziroma Black Friday je v zadnjih letih postal eden največjih nakupovalnih dogodkov tudi pri nas. Trgovci že tedne pred zadnjim petkom v novembru oglašujejo posebne ponudbe, spletne strani pa preplavijo napisi o izjemnih prihrankih in časovno omejenih akcijah. Potrošniki ob tem pogosto dobijo občutek, da morajo pohiteti, sicer bodo zamudili priložnost za ugoden nakup. Toda velika številka ob besedi »popust« še ne pomeni nujno, da je izdelek res cenejši kot sicer.

Da črni petek ni vedno tako ugoden, kot obljublja oglaševanje, kaže tudi raziskava britanske potrošniške organizacije Which?, objavljena novembra 2025. Raziskovalci so spremljali gibanje cen 175 izdelkov s področja gospodinjskih aparatov, elektronike in zdravja pri osmih večjih trgovcih. Cene so primerjali v obdobju od maja 2024 do maja 2025, pri čemer so analizirali tudi ponudbe v času črnega petka leta 2024. Ugotovili so, da je bilo kar 83 odstotkov spremljanih izdelkov vsaj enkrat zunaj obdobja črnega petka na voljo po enaki ali nižji ceni. Na sam črni petek pa nobeden od analiziranih izdelkov ni dosegel najnižje cene v spremljanem obdobju. Rezultati seveda veljajo za izbrane izdelke in britanski trg, zato jih ne moremo neposredno posplošiti na vse trgovce v Sloveniji. Kljub temu opozarjajo, da nakupovanje na dan največje razprodaje ni nujno tudi najbolj ugodno.

Ena od marketinških tehnik, ki lahko ustvarja vtis večjega prihranka, je tako imenovano sidranje cen. Trgovec ob izdelku izpostavi visoko prejšnjo ali priporočeno maloprodajno ceno, ob njej pa bistveno nižjo akcijsko ceno. Kupec se zato pri presoji ugodnosti pogosto osredotoči na razliko med obema številkama, ne pa na dejansko tržno vrednost izdelka. Če je bil izdelek pred akcijo že več tednov na voljo po podobni ceni, je lahko oglaševani prihranek precej manj impresiven, kot se zdi na prvi pogled.

Prav zato evropska zakonodaja določa pravila za oglaševanje znižanj. Trgovec mora ob napovedi znižanja praviloma navesti prejšnjo ceno, ki je najnižja cena, po kateri je isti izdelek prodajal v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. To velja tudi za akcije ob črnem petku. Če oglašuje odstotek popusta, ga mora izračunati glede na to prejšnjo ceno, ne pa glede na poljubno priporočeno ali običajno ceno. Namen pravila je preprečiti umetno ustvarjanje navideznih popustov z začasnim zviševanjem cen pred akcijo.

Da težava ni zgolj teoretična, kaže tudi obsežen nadzor Evropske komisije in nacionalnih organov za varstvo potrošnikov, izveden novembra in decembra 2025. V 25 državah so pregledali 314 spletnih trgovcev, ki so sodelovali v akcijah ob črnem petku in kibernetskem ponedeljku. Ugotovili so, da najmanj 30 odstotkov trgovcev ni pravilno prikazovalo znižanj glede na evropska pravila, pri dodatnih 30 odstotkih pa za dokončno presojo ni bilo dovolj informacij. Le 40 odstotkov pregledanih trgovcev je v celoti upoštevalo pravila o prikazovanju znižanih cen. Poleg tega je 18 odstotkov trgovcev uporabljalo taktike ustvarjanja časovnega pritiska, kot so odštevalniki in opozorila o domnevno omejeni zalogi. Pri več kot polovici takšnih primerov so organi zaznali znake zavajanja.

Poleg velikih odstotkov popustov je torej treba biti pozoren tudi na občutek nujnosti. Napisi, kot sta »samo še dve uri« ali »zadnji trije kosi«, nas spodbujajo k hitri odločitvi, še preden preverimo, ali izdelek sploh potrebujemo in ali je njegova cena res konkurenčna. Če se odštevalnik po osvežitvi strani ponastavi ali ponudba ostane enaka tudi po izteku domnevnega roka, je razlog za dodatno previdnost še toliko večji. Evropska komisija je že v prejšnjih nadzorih spletnih trgovin opozarjala na uporabo takšnih manipulativnih oblik spletnega oblikovanja, ki potrošnike usmerjajo k nakupu.

Ali je torej črni petek prevara? Ne. Med številnimi ponudbami so tudi resnično ugodne, vendar jih je treba znati prepoznati. Najzanesljivejši način je, da si izdelek, ki ga nameravamo kupiti, ogledamo že pred začetkom akcijskega obdobja in spremljamo njegovo ceno. Primerjamo jo lahko tudi med različnimi trgovci, pri čemer ne smemo pozabiti na stroške dostave in druge obvezne dodatke. Pomembno je tudi, da nas časovno omejene ponudbe ne prepričajo v nakup nečesa, česar sicer sploh ne bi kupili.

Črni petek tako ni nujno dan največjih prihrankov, temveč predvsem dan, ko trgovci tekmujejo za našo pozornost. In medtem ko se odstotki popustov povečujejo, je za potrošnika najbolj koristno, da se pred nakupom vpraša: ali je ta izdelek res cenejši ali sem samo dobil občutek, da ga moram kupiti zdaj?

Ana Zupan

Read Entire Article