Zasebnost? EU želi dostop do sporočil

EU bo brala naša sporočila? Panika. Zasebnost postaja vroča tema javnosti povsod po Evropi. Evropska komisija si prizadeva za učinkovitejšo kontrolo spletnega dogajanja. Največ prahu trenutno dviguje razprav o predvideni možnosti skeniranja zasebnih komunikacij uporabnikov. Ta pobuda je sprožila plaz kritik zaradi potencialnega poseganja v zasebnost kot temeljno pravico posameznika.

Čeprav zakonodajalec poudarja, da je cilj predloga zaščita otrok in preprečevanje razširjanja vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok (CSAM), se pojavljajo kritike.

Številni strokovnjaki ter del javnosti opozarjajo na nevarnost prekoračitve dopustnih meja posegov v zasebnost. Trenutno parlament in Komisija še usklajujeta podrobnosti rešitev. Vendar  stališča držav članic v Svetu EU pa ostajajo zelo raznolika, predvsem v pogledu obsega ukrepov.

Kje bo meja

EU predlaga

Predlog je zelo blizu že znanemu iz leta 2022, ki si je prizadeval k usklajenem pristopu k boju proti zlorabam otrok na spletu. Največji poudarek je bil zavarovati otroke pred spolnim nasiljem.

Cilj

Cilj je jasen in nedvoumen: zaščititi otroke pred zlorabami, ki se dogajajo prek digitalnih kanalov, in zagotoviti, da se gradivo, povezano s spolno zlorabo otrok (CSAM), čim hitreje odkrije in odstrani.

• Države članice se s tem borijo vsaka zase. Nekatere so glede tega zelo stroge, druge pa imajo bolj ohlapen pristop. Vsekakor pa je skupna želja vseh, da so pristopi usklajeni in enotni. Tako bo lahko oblikovan enoten, učinkovitejši način ukrepanja po vsej Evropski uniji.

V tem kontekstu se pojavi ideja o “odredbah o odkrivanju”, ki bi ponudnikom komunikacijskih storitev omogočile (ali jih celo zavezale), da pod določenimi pogoji skenirajo vsebine uporabnikov.

To so sporočila, slike, videe, vse z namenom odkrivanja gradiva, povezanega z zlorabami.

Da, ampak ne kar tako

Predlog res vključuje možnost skeniranja vsebin.

Toda to ne pomeni, da bo EU kar čez noč začela brati vsa naša sporočila.

Predlog predvideva, da bi morali nacionalni organi za vsak primer posebej zahtevati odredbo, ki bi jo nato potrdilo sodišče ali neodvisen upravni organ.

Gotovo gre za zelo ciljno usmerjene ukrepe. ki temeljijo na ocenah tveganja.

Vsekakor pa ne v smislu splošne rabe in neselektivnega nadzora. Zato so skrbi glede branja in cenzuriranja sporočil odveč.

Sledijo tudi kritike in resni pomisleki,

Kritike in pomisleki

Kljub dobrim namenom pa predlog ni brez kritik.

• Največji pomisleki se vrtijo okoli zasebnosti. Če bi se ukrepi izvajali na aplikacijah, ki uporabljajo šifriranje od konca do konca (kot je na primer WhatsApp), bi bilo treba vsebino pregledati že na napravi uporabnika – preden se sploh šifrira.

• Temu se reče “skeniranje na strani odjemalca”, kar po mnenju mnogih oslabi varnost in zasebnost komunikacije.

Poleg tega se nekateri bojijo t. i. “razširitve funkcij”. To pomeni, da bi se sistem, ki je bil sprva namenjen zaščiti otrok, kasneje uporabil tudi za druge namene, kot so

• boj proti terorizmu,
• nadzor nad političnim nestrinjanjem ali
• uveljavljanje avtorskih pravic.

Ko enkrat obstaja infrastruktura za pregledovanje vseh sporočil, je skušnjava, da se njen obseg razširi, precejšnja.

Kje smo zdaj?

Pomembno je poudariti, da predlog še zdaleč ni sprejet.

Svet EU je glede predloga razdeljen.

• Večina držav, med njimi Francija, Španija in Italija, podpira obvezno skeniranje.
• Avstrija, Nizozemska in Poljska pa so jasno povedale, da zakona v trenutni obliki ne morejo podpreti.
• Šest držav je še neodločenih.

Naslednje glasovanje je bilo predvideno za 12. september 2025. Na izid še čakamo. A tudi če Svet doseže dogovor, se bo moral s Parlamentom še vedno uskladiti v postopku, imenovanem “trialogi”.

Uredba lahko začne veljati šele, ko obe instituciji podpišeta enako besedilo.

Torej – naj nas skrbi?

Skrb za zasebnost je povsem legitimna. A trditve, da bo EU “takoj začela pregledovati vsa sporočila”, so pretirane.

Predlog je še vedno v fazi razprav, ni dokončen, in Parlament je že pokazal, da se zavzema za zaščito šifriranja in zasebnosti.

Tudi če bo kompromis dosežen, bodo odredbe o odkrivanju morale biti potrjene za vsak primer posebej, časovno omejene in pravno utemeljene. Ni načrtov za »preklop stikala«, ki bi nenadoma sprožil množično skeniranje vseh pogovorov.

Zaključek

Zaščita otrok pred zlorabami je izjemno pomembna in nujna.

A prav tako pomembna je zaščita temeljnih pravic, kot sta zasebnost in svoboda izražanja. EU se trenutno nahaja na razpotju, kjer mora najti ravnotežje med obema vrednotama.

In čeprav je razprava napeta, je dobro vedeti, da zakonodajni postopek v EU ni nekaj, kar se zgodi čez noč – in da imamo kot državljani še vedno glas, ki šteje.