Zaščitni faktor v kremah: kaj pomeni SPF in zakaj ga nikoli ne smemo preskočiti

Ob besedi poletje marsikdo najprej pomisli na sonce, morje in bronasto polt. A sonce ni le prijatelj. Je tudi vir nevidnega sevanja, ki lahko na koži pusti posledice, ne glede na to, ali ležimo na plaži ali zgolj sedimo na kavarniškem vrtu. Zato ima vsak kozmetični izdelek, ki se oglašuje kot »zaščita pred soncem«, eno ključno oznako: SPF. Trije črke, ki skrivajo več, kot si mislimo. Zaščitni faktor ni zgolj številka na embalaži, ampak pomemben element pri vsakodnevni negi kože.

Poletje, plaža, Hrvaška

Kaj pomeni SPF in zakaj je pomemben?

SPF je kratica za Sun Protection Factor, torej zaščitni faktor pred soncem. Označuje, kako dolgo bo koža po nanosu zaščitne kreme zdržala izpostavljenost UVB-žarkom, preden pride do opeklin. Če bi koža brez zaščite pordela v desetih minutah, bo s faktorjem 30 potrebovala približno 30-krat več časa, da pride do enake reakcije.

Vendar številka ni vse. SPF ne pomeni, da smo zaščiteni pred celotnim spektrom sončnega sevanja. Ščiti predvsem pred UVB-žarki, ki povzročajo sončne opekline, medtem ko UVA-žarki, odgovorni za prezgodnje staranje kože in dolgoročne poškodbe DNK, pogosto zahtevajo dodatno zaščito – označeno z besedo “broad-spectrum” ali s simbolom UVA v krogu.

UVB in UVA: razlika, ki jo je dobro poznati

Dvojna narava sonca

Sončni žarki, ki dosežejo Zemljino površino, so sestavljeni iz dveh vrst ultravijoličnega sevanja: UVA in UVB. Oboji so nevarni, vendar delujejo drugače.

• UVB žarki prodirajo le v vrhnjo plast kože in povzročajo neposredne opekline. So močnejši poleti in sredi dneva.
• UVA žarki prodirajo globlje v kožo in povzročajo staranje, pigmentacije in pospešujejo nastanek rakavih sprememb. Prisotni so skozi vse leto, tudi pozimi in v oblačnem vremenu.

Krema z visokim SPF lahko ponuja dobro zaščito pred UVB, a če ne vsebuje tudi zaščite pred UVA, koža ni popolnoma varna. Zato je vedno pomembno preveriti, ali izdelek ščiti pred obema vrstama žarkov.

Kako izbrati pravi SPF?

Vse je odvisno od tipa kože in izpostavljenosti

Ni vsak faktor primeren za vsakogar. Svetlopolta oseba s pegami bo potrebovala višji faktor, medtem ko lahko temnejša polt z več melanina nudi nekoliko več naravne zaščite. Vendar to ne pomeni, da zaščita ni potrebna – UV-žarki ne izbirajo po barvi kože.

• SPF 15 blokira približno 93 % UVB-žarkov
• SPF 30 blokira okoli 97 %
• SPF 50 blokira do 98 %

V teoriji se razlika med SPF 30 in 50 morda zdi minimalna, a v praksi lahko pomeni dodatnih 10 ali 20 minut varne izpostavljenosti. Pomembneje od izbire številke pa je, da kremo nanesemo pravilno in dovolj pogosto.

Posebni pogoji zahtevajo večjo zaščito

• Na morju ali v gorah je UV-sevanje močnejše
• Površine, kot so voda, pesek ali sneg, odbijajo sončne žarke
• Po plavanju ali močnem potenju je nanos treba ponoviti
• Dojenčkom in majhnim otrokom je priporočljivo nanašati mineralne kreme z zelo visokim faktorjem

Pravilna uporaba zaščitne kreme

Ni dovolj, da jo imamo – treba jo je znati uporabiti

Mnogi uporabniki naredijo napako že pri osnovnem nanosu. Kreme običajno nanesemo premalo – in s tem si znižamo zaščitni faktor. Dermatologi priporočajo približno dve čajni žlički za obraz in vrat ter okoli 30 ml za telo odrasle osebe, kar ustreza količini v majhni kozarcu za žganje.

Nanos je treba ponoviti na vsaki dve uri ali po vsakem stiku z vodo. Vodoodporna krema ne pomeni, da bo zdržala plavanje ali potenje brez ponovitve nanosa. Pomeni le, da se bo zaščita ohranila nekaj minut dlje.

Plaža, vesela oseba, Foto: Pexels

Naravne in kemične kreme – katera izbira je boljša?

Dve različni poti do zaščite

Zaščitne kreme lahko razdelimo na dve osnovni skupini: fizične (mineralne) in kemične.

• Fizične kreme vsebujejo mineralne filtre, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid. Delujejo kot ogledalo – žarke odbijajo od površine kože. Primerne so za občutljivo kožo, otroke, alergike. Pogosto pustijo belkasto sled, a so izjemno učinkovite.
• Kemične kreme vsebujejo sestavine, ki UV-žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto. Lažje se razmažejo, ne puščajo bele sledi, vendar lahko dražijo občutljivo kožo.

Izbira je odvisna od tipa kože, načina uporabe in osebnih preferenc. V vsakem primeru pa je redna uporaba pomembnejša od vrste filtra.

Napake, ki jih delamo najpogosteje

• Premajhna količina: kreme nanesemo premalo in znižamo učinkovitost
• Pozni nanos: kremo nanesemo šele na plaži, namesto 15–20 minut pred izpostavitvijo
• Pozabljena mesta: ušesa, zadnji del vratu, stopala, roke
• Zanašanje na ličila z SPF: ličila vsebujejo zaščitni faktor, a ga običajno nanesemo premalo, da bi bila učinkovita
• Redko obnavljanje: ena plast kreme ne zadošča za celodnevno zaščito

Zaščita pozimi, v senci in za steklom

UV žarki ne počivajo

Tudi pozimi je UV-sevanje prisotno, še posebej v gorah, kjer je atmosfera tanjša. Prav tako UVA žarki prehajajo skozi steklo – kar pomeni, da lahko koža utrpi poškodbe tudi med vožnjo z avtomobilom ali sedenjem ob oknu. Tisti, ki veliko časa preživijo v pisarni s pogledom na sončno stran, pogosto razvijejo pigmentacije in gubice na eni strani obraza – tiha posledica sončnega sevanja skozi steklo.

Zato strokovnjaki priporočajo uporabo kreme z zaščitnim faktorjem čez vse leto – kot del jutranje rutine, ne glede na letni čas.

---

Zaščitni faktor je koži tisto, kar je čelada glavi

Zaščitni faktor v kremi ni marketinški trik ali modna muha. To je namreč znanstveno potrjen mehanizem zaščite pred soncem, ki lahko dolgoročno pomeni razliko med zdravo kožo in kožo z znaki staranja, poškodbami ali celo boleznijo. Zavedanje, da koža potrebuje zaščito vsak dan – in ne le na plaži – je temelj odgovornega odnosa do telesa. In kdor to razume, kreme z zaščitnim faktorjem ne bo več iskal samo poleti, ampak jih bo našel na polici vsak dan v letu.

Mala Stiniva – kraj na otoku Hvaru, ki je v svetovnih vodičih o najlepših plažah

Objava Zaščitni faktor v kremah: kaj pomeni SPF in zakaj ga nikoli ne smemo preskočiti se je pojavila na Vse za moj dan.