Zaščita istrskih vinogradov in oljčnikov

Državni zbor je v začetku septembra v nadaljnjo obravnavo poslal dva zakonska predloga, ki lahko močno vplivata na prihodnost slovenskega kmetijstva. Gre za novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih in predlog Zakona o kmetijstvu. Skupaj predstavljata celovit poskus zaščite najboljših kmetijskih zemljišč in posodobitve celotnega sektorja, a sprožata tudi burne politične razprave ter praktična vprašanja, ki so še posebej občutljiva v slovenski Istri.

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih uvaja višje odškodnine ob spremembi namembnosti zemljišč, kar pomeni, da bo gradnja na najboljših kmetijskih površinah precej dražja. Zakonodajalec želi s tem ukrepom investitorje odvrniti od poseganja na rodovitnih tleh in jih usmeriti drugam, kjer je škoda za pridelavo hrane manjša. Gre za ukrep, ki je za Istro ključen, saj se na tem območju pogosto srečujejo interesi turizma in gradnje na eni strani ter potrebe po ohranjanju pridelovalne krajine na drugi. Vinogradi in oljčniki, ki rišejo značilno podobo istrskega prostora, bodo s tem dobili dodatno varovalo pred pozidavo in zaraščanjem.

Posebej občutljiva tema je umeščanje agrofotovoltaike, torej sončnih panelov na kmetijska zemljišča. Novela predvideva, da bo to dovoljeno le na zemljiščih z boniteto do 35, zlasti na zaraščajočih se travnikih. Najbolj kakovostna zemljišča bodo pred takšnimi posegi zaščitena. Hkrati pa zakon dopušča možnost pilotnih projektov dvojne rabe zemljišč, na katerih bi kmetijsko pridelavo lahko dopolnila proizvodnja energije, a le pod pogojem, da ta ne ogroža kakovosti pridelkov. V Istri, kjer je sončne energije v izobilju, bi to lahko predstavljalo nove priložnosti za vinogradnike in oljkarje, če bodo tehnologije dovolj prilagojene.

Novela prinaša še poenostavitve pri določanju trajno varovanih zemljišč, večjo fleksibilnost pri izgradnji namakalnih sistemov in rastlinjakov ter možnost, da se v gradnjo vključijo tudi druge pravne osebe iz kmetijskega sektorja. To je za Istro, ki se vse pogosteje sooča s sušo, ena od najpomembnejših novosti. Hitra postavitev namakalne infrastrukture lahko pomeni razliko med izgubo pridelka in stabilnim letnikom.

Predlog Zakona o kmetijstvu pa sega širše. Prvič jasno opredeljuje pojem trajnostnega kmetijstva in ga vzpostavlja kot temelj prihodnjega razvoja. Zakon predvideva pravne podlage za prilagajanje podnebnim spremembam, med katere vključuje tudi ukrepe ob suši, poplavah ali drugih ekstremnih vremenskih razmerah. Velik poudarek je na digitalizaciji. Postopki se bodo prenesli na elektronske platforme, birokratske ovire pa naj bi se zmanjšale. Predlog zakona uvaja digitalizacijo kmetijskih procesov, vključno z razvojem sistema AKIS (Kmetijskega sistema znanja in inovacij), ki bo olajšal dostop do informacij, svetovanja in znanja ter spodbudil uporabo senzorjev in drugih digitalnih tehnologij.

Politična razprava ob obravnavi obeh zakonov je bila burna. Novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih je podprlo 49 poslancev, 21 jih je glasovalo proti, predlog Zakona o kmetijstvu pa je prejel 50 glasov podpore in prav tako 21 nasprotujočih glasov. Koalicija trdi, da gre za nujen korak k zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč in večji prehranski varnosti. Opozicija, predvsem SDS in NSi, pa opozarjata, da se s tem uvaja »zelena agenda«, ki kmetom nalaga dodatne omejitve, ne pa praktičnih rešitev za njihove vsakdanje težave. Kritični so tudi do načrtovanih pilotnih projektov agrofotovoltaike, saj menijo, da je umeščanje sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča sporno, ne glede na njihovo bonitetno oceno.

Slovenski Istri zakonodajni paket prinaša zavarovanje vinogradov, oljčnikov in drugih pridelovalnih zemljišč pred pozidavo. Hkrati omogoča pilotne projekte za preizkus nove uporabe zemljišč in vključuje ukrepe, ki podpirajo trajnostne prakse ter prilagajanje podnebnim razmeram. Digitalizacija naj bi prinesla izboljšanje dostopa do informacij, svetovanja in upravljanja, kar je del uradnih ciljev sistema AKIS in slovenskega strateškega načrta SKP (Skupnega kmetijskega program) za obdobje 2023–2027.

Posebno pozornost si zasluži tudi prilagajanje podnebnim spremembam. Istra je v zadnjih letih že večkrat občutila hude posledice suše, ki so prizadele pridelke oljk in trt. Hitrejša gradnja namakalnih sistemov, podpora pri uvajanju odpornejših sort ter možnost uporabe digitalnih orodij za spremljanje razmer so ukrepi, ki lahko resnično pomagajo. A vse bo odvisno od tega, kako učinkovito bodo zakoni izvajani in ali bodo sredstva dejansko prišla do kmetov.

Za zdaj oba zakona predstavljata zgolj okvir. Kako ga bodo prenesli v prakso, pa bo jasno šele v prihodnjih letih. Le s sodelovanjem države, občin in lokalnih pridelovalcev bo mogoče zaščititi istrsko kmetijsko krajino in jo pripraviti na izzive prihodnosti.

Ana Zupan