Zaradi jutranje napake bo hiša zvečer še bolj razgreta

Zgodnje jutro po vroči poletni noči pogosto prinese občutek olajšanja. Zunanji zrak je za nekaj stopinj hladnejši, skozi odprta okna zapiha rahel veter, stanovanje pa se končno začne ohlajati. Prav tedaj številni naredijo napako, zaradi katere se bo temperatura v prostorih že dopoldne znova začela dvigovati. Okna pustijo odprta predolgo.

Jutranje zračenje je med vročinskim valom koristno, vendar mora biti pravočasno končano. Takoj ko zunanja temperatura preseže temperaturo v hiši, odprta okna ne hladijo več prostora. Vanj začnejo spuščati topel zrak, sončni žarki pa dodatno segrevajo tla, pohištvo, stene in druge površine. Hiša toploto shranjuje več ur, zato je zvečer lahko bolj razgreta, kakor bi bila ob pravočasno zaprtih oknih in spuščenih senčilih.

Najslabša kombinacija so odprta okna, dvignjene rolete in neposredno jutranje sonce. Takšna hiša se začne segrevati že dolgo pred opoldansko vročino, ohlajanje ponoči pa postane bistveno težje.

Dom poleti

Največja jutranja napaka je predolgo zračenje

Marsikdo okna odpre ob šestih ali sedmih zjutraj, nato pa jih pusti odprta do odhoda v službo. Ob prijetnem jutru se to zdi logično, toda razmere se poleti hitro spreminjajo. Temperatura zunaj lahko že ob osmih ali devetih preseže notranjo, zlasti na vzhodni in južni strani stavbe.

Pravočasno zapiranje oken je pomembno predvsem v dobro izoliranih hišah in stanovanjih. Izolacija poleti deluje v obe smeri. Če hladnejši zrak ponoči spravimo v prostor in nato zapremo okna, pomaga ohranjati prijetnejšo temperaturo. Če zjutraj v notranjost spustimo vroč zrak, se bo tudi ta dlje zadrževal.

Najbolj praktično pravilo je preprosto: zračite tedaj, ko je zunaj hladneje kot v prostoru. Okna zaprite takoj, ko se temperaturi izenačita oziroma začne zunanja naraščati nad notranjo. Pri tem ni dovolj pogled skozi okno. Termometer na senčni strani hiše poda precej zanesljivejši odgovor.

Kratko in intenzivno zračenje je učinkovitejše

Najboljši učinek dosežemo s prepihom. Odprite okna na nasprotnih straneh hiše ali stanovanja, notranja vrata pa pustite odprta, da se zrak hitro izmenja. Že dvajset do trideset minut močnega jutranjega zračenja lahko naredi več kakor več ur priprtega okna.

Priprto okno pogosto hladi le neposredno okolico, izmenjava zraka pa je počasna. Hkrati lahko skozi režo več ur vstopata toplota in vlaga. Široko odprta okna omogočijo hitrejšo izmenjavo, nato jih lahko pravočasno zapremo.

Pomembno je tudi, da ponoči ne zračimo brez premisleka. Če je zunaj še vedno zelo toplo, dodatnega ohlajanja skoraj ne bo. V nekaterih mestnih središčih se asfalt in zidovi segrevajo ves dan, toploto pa oddajajo še dolgo po sončnem zahodu. Najhladnejši del noči je pogosto tik pred jutrom, zato je prav zgodnje jutranje zračenje najučinkovitejše.

Sonce skozi steklo segreva prostor hitreje, kakor pričakujemo

Zapiranje oken je šele prvi korak. Če skozi steklo še naprej prodira neposredna sončna svetloba, se bodo prostori kljub zaprtemu oknu hitro segrevali.

Najboljša zaščita je nameščena na zunanji strani stekla. Zunanje rolete, polkna, žaluzije in tende prestrežejo sončne žarke, še preden dosežejo okensko površino. Notranje zavese in senčila pomagajo manj, saj se toplota že prebije skozi steklo ter ostane v prostoru.

Vzhodna okna zahtevajo pozornost že zgodaj zjutraj. Mnogi zaprejo senčila šele pred opoldansko vročino, vendar je tedaj del toplote že v hiši. Na južni in zahodni strani postane zaščita posebej pomembna pozneje čez dan, saj je popoldansko sonce praviloma najmočnejše in lahko prostore segreva vse do večera.

Temen prostor ni nujno neprijeten prostor

Spuščene rolete sredi dneva marsikoga motijo, saj ustvarijo občutek, da je hiša zaprta. Kljub temu je nekaj ur manj naravne svetlobe precej manj neprijetnih kakor večerna temperatura, ki se ne spusti pod 28 stopinj Celzija.

Rolete ni treba spustiti povsem do dna. Manjše odprtine lahko omogočijo dovolj svetlobe, vendar naj sonce ne sije neposredno na tla, kavč ali posteljo. Posebej hitro se segrevajo temne površine, kamen, ploščice in masivno pohištvo, ki toploto pozneje dolgo oddajajo nazaj v prostor.

Zavese naj bodo svetle, saj temne tkanine vpijejo več sončne energije. Kljub temu ostaja zunanje senčenje učinkovitejše od katerekoli notranje rešitve.

Hišo segrevajo tudi naprave, na katere pogosto pozabimo

Kuhalna plošča, pečica, pomivalni stroj, sušilni stroj in računalnik oddajajo toploto. Posamezna naprava ne bo povzročila vročinskega vala v dnevni sobi, več naprav, ki delujejo hkrati, pa lahko občutno poslabša razmere.

Kosilo je smiselno pripraviti zgodaj zjutraj ali izbrati jedi, ki ne zahtevajo dolgotrajnega kuhanja. Pečica v majhni kuhinji hitro dvigne temperaturo, zlasti če kuhinja nima učinkovitega odvajanja zraka. Pomivalni in pralni stroj zaženite ponoči ali zgodaj zjutraj, če to dopuščajo hišni red, varnost in vaš način bivanja.

Tudi televizor, igralna konzola in zmogljiv računalnik oddajajo presenetljivo veliko toplote. Naprave, ki jih ne uporabljate, ugasnite namesto preklopa v stanje pripravljenosti. Žarnice z žarilno nitko so dodatni vir toplote, zato so varčne LED sijalke primernejše tudi zaradi manjšega segrevanja.

Ventilator hladi človeka, ne prostora

Ventilator ne znižuje temperature zraka. Premikanje zraka pospeši izhlapevanje znoja s kože, zato imamo občutek hladu. Praznega prostora zato nima smisla hladiti z ventilatorjem, ki deluje več ur.

Ventilator je najbolje usmeriti tako, da zrak kroži po prostoru in ne piha neprekinjeno neposredno v obraz. Ponoči lahko stoji ob odprtem oknu ter pomaga izločati topel zrak, vendar le tedaj, ko je zunaj dejansko hladneje.

Klimatska naprava je učinkovitejša, če hiše pred tem nismo pregreli. Namesto da bi zvečer skušala znižati temperaturo za več stopinj, naj čez dan vzdržuje zmerno in stalno nastavitev. Pretirano nizka temperatura pomeni večjo porabo energije in velik temperaturni šok ob odhodu iz prostora.

Kaj narediti takoj po prebujanju

Najprej odprite več oken in ustvarite prepih. Nato preverite notranjo in zunanjo temperaturo. Okna na sončni strani zaprite prej, senčila pa spustite še pred neposrednim soncem.

Vrata v zelo vroče prostore, na primer zastekljen balkon ali podstrešno sobo, naj bodo zaprta. Hladnejšega zraka iz severnega dela hiše ne spuščajte po nepotrebnem v prostor, ki ga sonce že segreva.

Zvečer počakajte, da zunanja temperatura pade pod notranjo. Šele nato znova odprite okna. Prezgodnje večerno zračenje lahko v hišo spusti še več vročine, čeprav sonce ni več visoko.

Hladen dom se začne pripravljati pred vročino

Največ naredimo v prvih urah dneva. Stanovanje, ki je ob osmih zjutraj že izpostavljeno toplemu zraku in soncu, bo pozneje težko ohladiti brez klimatske naprave. Pravočasno zapiranje oken in senčil ne zahteva nobenega dodatnega stroška, učinek pa je mogoče občutiti še zvečer.

Vročinski val razkrije, da hiše ne segreva samo visoka zunanja temperatura. Pomembni so tudi naše navade, čas zračenja, lega oken in količina toplote, ki jo ustvarimo v notranjosti.

Odprta okna so koristna le toliko časa, dokler skozi njih prihaja hladnejši zrak. Po tej točki postanejo vhod za vročino. Prav ta preprost jutranji trenutek pogosto odloči, ali bo dom zvečer še razmeroma prijeten ali pa se bo toplota zadrževala v njem pozno v noč.

Večina v vročini odpira okna ob napačnem času: tako pravilno prezračite hišo ali stanovanje

Objava Zaradi jutranje napake bo hiša zvečer še bolj razgreta se je pojavila na Vse za moj dan.