.png)
2 hours ago
21
Tržaški zapor Ernesto Mari, podobno kot velika večina zaporov v Italiji, je prenatrpan. Po štiri ali več zapornikov si deli dvoposteljne celice, skupni prostori pa so pretesni in neprimerni. Stavba v Ulici Coroneo se nahaja na gosto naseljenem območju mesta, med stanovanjskimi hišami, in ji zato ni mogoče prizidati novih prostorov.
Na kritično stanje so opozorili včeraj v dvorani deželnega sveta na kongresu o bivalnih razmerah in načrtovanju zaporniške infrastrukture. Na njem so predavali predstavniki združenj in poklicnih zbornic, varuhi človekovih pravic, arhitekti, strokovnjaki na področju načrtovanja zaporniških prostorov.
Kot v prenatrpanem avtobusu
»Kaj če bi zapor primerjali s premajhnim ali prenatrpanim avtobusom, v katerem se vsak dotakne drugega, ker ne more drugače, kjer zaudarja, ker nekdo ne pozna temeljnih pravil osebne higiene. Nekdo je v njem debelejši in se težko premika. Potniki zaradi prenatrpanosti protestirajo in zahtevajo večji avtobus, v odgovor pa jim prevozno podjetje pošlje varnostnike, da bi stanje obvladali z represivnimi metodami in nasiljem.« Z zgovorno prispodobo je dogajanje uvedel deželni varuh načela enakosti Enrico Sbriglia, pobudnik kongresa in nekdanji direktor tržaškega zapora.
Tako kot drugod tudi v Trstu zaporniški prostori niso v skladu s predpisi. Kdor v njih živi in dela, je dejal Sbriglia, opaža zanemarjenost, ki jo začasno in samo na papirju sanirajo z okrožnicami ali obvestili.
Predsednik deželnega sveta FJK Mauro Bordin je v svojem pozdravu povabil k spoštovanju človekovih pravic, ustave in zakonov. »Zaporniški krizi ni videti konca,« je rekel, »v zaporih so poleg storilcev kaznivih dejanj dnevno prisotni še drugi ljudje, psihologi, psihiatri, odvetniki, sodniki, varnostniki, vzgojitelji in drugi. Zahtevati boljše razmere za zapornike in zaposlene ne pomeni, da se ne spoštujejo žrtve kaznivih dejanj. Spoštovanje človekovega dostojanstva je namreč sestavni del omikane družbe.«
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.
English (US)