»Zapisi o TIGR-u so učna knjiga Primorske zgodovine«

»Knjiga je dokument časa, ki so ga doživljali naši starši oz. nonoti, učna knjiga Primorske zgodovine.« Tako je o knjigi Zapisi o TIGR-u. Zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR dejal predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar, ki je Marušičeve zapise uredil in jim pripisal spremno besedo. O zborniku in o njegovem avtorju je tekla beseda v sredo v prostorih NŠK s Štefanom Čokom, zgodovinarjem Odseka za zgodovino in etnografijo NŠK ter predsednikom Odbora za proslavo Bazoviških junakov, Gorazdom Humarjem, predsednikom Društva TIGR Primorske, in Milanom Pahorjem, nekdanjim predsednikom Odbora za proslavo Bazoviških junakov.

Srečanje, ki se vključuje v niz dogodkov ob letošnji proslavi na bazovski gmajni, je želelo biti poklon maja letos preminulemu Branku Marušiču, »velikemu poznavalcu zgodovine, ljudi in primorskega prostora, dolgoletnemu direktorju Goriškega muzeja in članu slovensko-italijanske mešane komisije zgodovinarjev,« je opozoril Čok. Zbornik, ki je izšel maja letos, sestavlja 15 člankov, zapisov in govorov, ki so nastali ob različnih priložnostih in slovesnostih, povezanih s spominom na TIGR.

Pri osebnih spominih in odnosih z »velikanom« Brankom Marušičem, se je zaustavil Pahor. Predsednik Društva TIGR pa se je zaustavil pri nekaterih obravnavanih temah, kakršna sta domnevna »zamolčanost« in marginalizacija tigrovskega gibanja po drugi svetovni vojni oz. odmevni seji centralnega komiteja Komunistične partije, ki naj bi trajala do leta 1991. To »politično motivirano« ugotovitev Marušič razbija z argumenti (več ulic v Novi Gorici je bilo poimenovanih po tigrovcih) in z analizo obravnave pomena tigrovskega gibanja v tem času. »Gibanje TIGR in Borba sta sinonima in morata ostati v spominu in zavesti Slovencev.«