Zanimivost o lešnikih, ki pojasni, zakaj jih je vse manj na praznični mizi

Lešniki so ena tistih sestavin, ki jih v slovenski kuhinji jemljemo kot nekaj samoumevnega. Uporabljamo jih v poticah, piškotih, čokoladah in namazih, a redko razmišljamo o tem, od kod prihajajo in zakaj so v zadnjih letih postali občutno dražji. Številke iz svetovne pridelave razkrivajo zanimivo ozadje, ki pojasni marsikaj, tudi to, zakaj se nekatere tradicionalne sladice umikajo iz prazničnih navad.

Svet lešnikov je precej bolj odvisen od ene države, kot si mislimo

Če bi morali poimenovati državo, ki ima največji vpliv na ceno lešnikov po svetu, bi bil odgovor jasen. Turčija. Tam pridelajo približno 650.000 ton lešnikov na leto, kar pomeni daleč največjo količino na svetu. Obdelovalnih površin za lešnike je v Turčiji skoraj 750.000 hektarjev, kar je več kot v vseh drugih večjih pridelovalkah skupaj.

Ta podatek sam po sebi pojasni veliko. Ko pride do slabše letine v eni sami državi, se to skoraj takoj pozna v Evropi, tudi v slovenskih trgovinah.

Lešniki

Pridelek ni enak učinkovitosti

Zanimivo je, da Turčija kljub ogromnim površinam nima najvišjega pridelka na hektar. Povprečni pridelek znaša okoli 0,87 tone na hektar, kar je precej manj kot v ZDA ali Franciji. V ZDA pridelek presega 2,7 tone na hektar, v Franciji pa več kot 2,1 tone.

To pomeni, da je svetovna ponudba lešnikov količinsko velika, a hkrati občutljiva. Velike površine ne zagotavljajo stabilnosti, če pride do vremenskih težav, bolezni ali nihanj v obiranju.

Čas obiranja vpliva na trg

Lešniki se ne pobirajo istočasno po vsem svetu. V Turčiji se sezona začne že maja in traja do konca julija. V Italiji in Španiji se obiranje začne julija, v Franciji in Bolgariji šele avgusta, v ZDA in Azerbajdžanu pa šele septembra.

To pomeni, da se trg več mesecev zanaša predvsem na turški pridelek. Če se tam pojavijo težave, poznejše letine tega ne morejo hitro nadomestiti.

Italija, druga najpomembnejša igralka

Italija prideluje okoli 102.000 ton lešnikov letno, kar je bistveno manj kot Turčija, a še vedno zelo pomembno za evropski trg. Pridelek na hektar je višji kot v Turčiji, vendar so površine precej manjše.

Italijanski lešniki pogosto veljajo za kakovostnejše in se uporabljajo v predelovalni industriji, predvsem v slaščičarstvu. Prav zato njihova cena še hitreje vpliva na končne izdelke, od čokolad do prazničnih sladic.

Zakaj Evropa uvaža toliko lešnikov?

Uvozne številke kažejo, da so Nemčija, Italija in Francija med največjimi uvoznicami lešnikov. Nemčija ima največji uvoz, kar je povezano z močno živilsko industrijo in predelavo.

Na drugi strani izvoza je slika še bolj zgovorna. Turčija predstavlja več kot polovico svetovnega izvoza lešnikov, Italija in Gruzija pa precej manjše deleže. To neravnovesje pomeni, da je cena lešnikov neposredno odvisna od izvozne politike ene države.

Zakaj se cene dvignejo hitreje, kot padejo?

Ko pride do slabše letine ali večjega povpraševanja, se cena lešnikov hitro dvigne. Ko se razmere izboljšajo, pa se cena redko vrne na prejšnjo raven. Razlog je v tem, da so stroški pridelave, skladiščenja in transporta v zadnjih letih močno narasli.

Lešniki niso lokalna surovina za večino Evrope. Prevoz, sušenje in predelava dodajo vsak svojo plast stroškov, ki se na koncu pokažejo pri potrošniku.

Kaj to pomeni za domačo peko?

Pri peki sladic, kot so potice, razlike v ceni postanejo zelo opazne. Lešnikova potica zahteva večjo količino mletih lešnikov, kar pomeni, da se strošek hitro približa ceni celotnega prazničnega obroka.

Zato se marsikdo odloči za alternative, ne zaradi okusa, temveč zaradi praktičnosti. Orehova ali makova potica postaneta bolj logična izbira.

Lešniki v potici

Lešniki so globalna surovina, ne več domača

V preteklosti so bili lešniki pogosto del domače samooskrbe. Danes pa so postali globalna surovina, ki je vpeta v mednarodne tokove, vremenske razmere in trgovinske odnose. Ko se svetovni trg zatrese, to občutimo tudi v kuhinji. Ne neposredno, temveč skozi odločitve, kaj bomo spekli in čemu se bomo odpovedali.

Zanimiv zaključek iz številk

Lešnikov v resnici ne primanjkuje. Svet jih prideluje dovolj. A so skoncentrirani v nekaj državah, časovno neenakomerno obirani in močno vpete v izvoz. To ustvarja občutek redkosti in višje cene, ki se najbolj poznajo prav pri tradicionalnih jedeh. Lešniki danes niso več le sestavina, temveč majhna zgodba o globalnem trgu, ki se tiho preseli na praznično mizo.

Orehova potica – najboljši recept, ki bo vedno uspel

Tako jo je pekla babica: mehka, dišeča in popolna orehova potica

Potica, ki vedno uspe – recept

Objava Zanimivost o lešnikih, ki pojasni, zakaj jih je vse manj na praznični mizi se je pojavila na Vse za moj dan.