Zamrzovanje jajčnih celic: medicinska rešitev ali nedosegljiva izbira?

Zamrzovanje jajčnih celic se v sodobnem času uveljavlja kot pomemben medicinski postopek, ki ženskam omogoča ohranjanje plodnosti za prihodnost. A medtem ko je v številnih državah ta možnost na voljo tako iz zdravstvenih kot osebnih razlogov, v Sloveniji še vedno ostaja omejena zgolj na medicinsko indicirane primere. Sodobni trendi, ki kažejo na vse kasnejše odločanje za materinstvo, pa ob tem odpirajo vprašanja o dostopnosti in etičnih vidikih zamrzovanja jajčnih celic tudi za zdrave ženske.

Trenutne možnosti zamrzovanja jajčec v Sloveniji
Po veljavni slovenski zakonodaji lahko postopek zamrzovanja jajčnih celic opravijo le ženske, ki jim zaradi resnih zdravstvenih razlogov grozi izguba plodnosti. Sem sodijo predvsem bolnice z rakavimi obolenji, ki jih čaka kemoterapija ali obsevanje, ter ženske z določenimi genetskimi motnjami ali drugimi boleznimi, kot je endometrioza, ki lahko vodijo v prezgodnjo odpoved jajčnikov. Pri tem gre za t. i. medicinsko zamrzovanje, katerega cilj je omogočiti zanositev po zaključenem zdravljenju. Poleg tega imajo dostop do postopka tudi ženske, ki so vključene v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).

Socialno zamrzovanje, kjer bi ženske brez medicinske indikacije shranile jajčne celice zaradi življenjskih okoliščin, kot so odsotnost partnerja ali osredotočenost na kariero, pa v Sloveniji ni dovoljeno. To pomeni, da se zdrave ženske, ki želijo ohraniti plodnost za prihodnost, znajdejo v situaciji, kjer jim ostaja le možnost iskanja tovrstnih storitev v tujini.

Biološka ura: omejitve in realna pričakovanja
Zamrzovanje jajčnih celic pogosto spremljajo visoka pričakovanja, a strokovnjaki opozarjajo na biološke omejitve. Kakovost jajčec s starostjo upada, kar pomeni, da so možnosti za uspešno zanositev s staranjem bistveno manjše. Optimalno je jajčne celice zamrzniti pred 35. letom, ko je njihova kakovost še ustrezna. V povprečju je za rojstvo enega otroka potrebnih med 20 in 25 jajčec pri ženskah, mlajših od 35 let, pri starejših pa se to število lahko občutno poveča.

Pomembno je poudariti, da postopek zamrzovanja ne pomeni zagotovila za uspešno nosečnost. Pri odmrzovanju jajčec, ki poteka s posebno tehniko vitrifikacije, kljub napredku tehnologije del celic ne preživi procesa, poleg tega pa vsa ohranjena jajčeca niso primerna za oploditev. Uspešnost postopkov je torej odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi ima starost ženske ključno vlogo.

Razvoj tehnologije zamrzovanja jajčnih celic je v zadnjih letih napredoval predvsem z uvedbo vitrifikacije, ki omogoča hitro in učinkovito zamrzovanje brez tvorbe kristalov ledu, kar poveča možnost preživetja celic. Kljub temu tudi ta metoda ne odpravlja vseh tveganj in omejitev. Po podatkih strokovnih študij je pri ženskah, ki so jajčeca zamrznile pred 35. letom, možnost zanositve približno 40-odstotna. Pri starejših ženskah pa te možnosti strmo upadajo.

Mednarodna praksa in slovenska zakonodaja
V številnih evropskih državah je zamrzovanje jajčnih celic na voljo tudi zdravim ženskam. Tako je na primer na Hrvaškem postopek dovoljen do 42. leta starosti, če zdravnik oceni, da je kandidatka primerna. Podobno velja za Veliko Britanijo, Španijo, Češko in druge države, kjer je postopek praviloma samoplačniški, cene pa se gibljejo med 3.000 in 5.000 evri na cikel. Zaradi prepovedi socialnega zamrzovanja v Sloveniji se vse več Slovenk odloča za odhod v tujino, najpogosteje prav na Hrvaško, ki je zaradi bližine logistično najdostopnejša.

Kljub temu, da Slovenija na področju OBMP sodi med bolj razvite in dostopne države – obvezno zdravstveno zavarovanje krije do šest postopkov OBMP za prvega otroka in štiri za vsakega naslednjega – možnosti za ohranitev plodnosti prek zamrzovanja lastnih jajčnih celic za zdrave ženske ostajajo omejene.

Etika, družbeni pritiski in prihodnost
Vprašanje zamrzovanja jajčnih celic presega zgolj medicinske okvirje in odpira pomembna etična ter družbena vprašanja. Kritiki opozarjajo, da bi liberalizacija tega področja lahko ustvarila lažno upanje, saj uspeh ni zagotovljen. Poleg tega se pojavljajo tudi pomisleki, da bi širša dostopnost postopka lahko povečala družbeni pritisk na ženske, naj zaradi kariere odložijo materinstvo. Po drugi strani pa zagovorniki menijo, da bi morale imeti ženske pravico do odločanja o lastnem telesu in življenjskih načrtih, tudi v luči vse pogostejšega odlaganja materinstva v sodobni družbi.

Nekatera velika podjetja, kot sta Facebook in Apple, so že pred leti zaposlenim začela sofinancirati zamrzovanje jajčnih celic, kar je sprožilo razpravo o vplivu delodajalcev na zasebne odločitve posameznic. Kljub dobrim namenom takšnih pobud, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da lahko to vodi v dodatne pritiske na ženske, naj materinstvo prestavijo v kasnejše življenjsko obdobje.

Izzivi in možnosti za prihodnost

Vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnje sledila evropskim zgledom in omogočila socialno zamrzovanje, ostaja odprto. Strokovnjaki s področja reproduktivne medicine poudarjajo, da bi bil o tem potreben širši družbeni dialog, ki bi upošteval tako medicinske kot etične in družbene vidike. Z vidika enakih možnosti bi bilo smiselno razmisliti, ali naj imajo tudi zdrave ženske možnost zamrzniti jajčne celice, da bi si tako ohranile možnost za poznejšo odločitev o materinstvu.

Odgovor na to vprašanje bo v veliki meri odvisen od prihodnjih zakonodajnih sprememb, strokovnih priporočil in predvsem od zavedanja, da se življenjske poti posameznic vse bolj razlikujejo od tradicionalnih vzorcev. Zato ostaja ključni izziv iskanje ravnotežja med svobodo odločanja, realnimi pričakovanji in zaščito žensk pred morebitnimi zlorabami reproduktivnih tehnologij.

Petra Znoj