Zakon o konoplji: birokratska zmeda, varnostna tveganja in politična računica

Državni zbor je s 50 glasovi za in 29 proti sprejel zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki prinaša možnost predpisovanja konoplje za katero koli indikacijo po presoji zdravnika. Zakon vzbuja resne pomisleke, ki jih ni mogoče prezreti, kot na primer prepoved delodajalcem, da v okviru rednih zdravstvenih pregledov preverjajo vsebnost THC pri zaposlenih.

Poleg tega so poslanci koalicijskih strank Svoboda in Levica vložili predlog zakona, ki ureja omejeno osebno rabo konoplje, vključno z dovoljenjem za gojenje do štirih rastlin na posameznika in posedovanje do sedmih gramov posušenih cvetov na javnih površinah.

Prej omenjeni ukrep, ki ga je poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat zagovarjala kot zaščito uporabnikov, predstavlja resno grožnjo varnosti na delovnem mestu. THC, glavna psihoaktivna snov v konoplji, lahko vpliva na kognitivne in psihomotorične sposobnosti posameznika, kar je še posebej problematično v poklicih, ki zahtevajo visoko stopnjo koncentracije, natančnosti ali odgovornosti, kot so vozniki, operaterji težke mehanizacije ali zdravstveni delavci.

Prepoved testiranja delodajalcem odvzema možnost, da zagotovijo varno delovno okolje. V praksi to pomeni, da delodajalec ne bo mogel ukrepati, če zaposleni na delovnem mestu deluje pod vplivom THC, kar lahko vodi do nesreč, napak ali celo ogrožanja življenj. Na primer v gradbeništvu ali transportu, kjer je že najmanjša napaka lahko usodna, je takšna ureditev neodgovorna. Prav tako zakon ne ponuja alternative, kot je testiranje ob utemeljenem sumu na zlorabo, kar dodatno omejuje delodajalce pri zagotavljanju varnosti. Namesto zaščite zaposlenih ta določba povečuje tveganja, saj delodajalce domnevno pušča brez orodij za preprečevanje potencialno nevarnih situacij.

Foto: sta

Pomanjkljiva regulacija in birokratske vrzeli
Zakon, ki ga zagovarjajo Svoboda in Levica, po njihovem mnenju obljublja gospodarske priložnosti z odpravo birokratskih ovir in omogočanje širokega dostopa do proizvodnje in prometa s konopljo. Vendar pa je prav ta liberalizacija vir kritik. Zunajparlamentarne stranke, kot so Pirati, Zeleni Slovenije in Naša Prihodnost, so zakon označile za škodljiv, interesno sporen in družbeno nevaren. Opozorili so, da je bil pripravljen v ozkem krogu, brez zadostnega posvetovanja s stroko, bolniki in kmeti, ter izrazili sum o navzkrižju interesov. Te kritike so resne in kažejo na pomanjkanje transparentnosti pri oblikovanju zakona.

Poleg tega Socialni demokrati (SD) zakona niso v celoti podprli, saj menijo, da ne odraža referendumske volje in je vsebinsko pomanjkljiv. Čeprav je šest poslancev SD zakon na koncu podprlo, njihovi pomisleki kažejo na razhajanja znotraj koalicije, kar dodatno spodkopava zaupanje v premišljenost predloga. Nejasna regulacija, zlasti glede nadzora nad pridelavo in distribucijo, odpira vrata zlorabam, kot so nenadzorovana proizvodnja ali nezakonit promet s konopljo.

Družbeni in zdravstveni pomisleki
Zakon uvaja tudi določbe o omejitvi THC v cestnem prometu, ki temeljijo na lestvici tolerance, podobni tisti za alkohol. Vendar pa so določene meje (npr. 3 ng/ml krvi brez kazni, če ni psihomotoričnih motenj; kazni od 300 do 1200 evrov in 4–18 kazenskih točk pri višjih vrednostih) vprašljive, saj znanstveni dokazi o vplivu THC na vozniške sposobnosti niso enoznačni.

Slika je simbolična (Vir: FB, Policija)

Poleg tega zakon ne naslavlja zadostno vprašanja dostopa mladoletnikov do konoplje kljub obljubam o preventivnih ukrepih. Prepoved kajenja v bližini vzgojnih in izobraževalnih ustanov je sicer korak v pravo smer, a brez učinkovitega nadzora ostaja le mrtva črka na papirju.

A. H.