
V sindikalnih centralah danes zaključujejo zbiranje overjenih podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Potrebnih 40.000 podpisov so imeli sicer v rokah že 12 dni pred rokom. Sindikalisti naj bi podpise v parlament vložili v petek, nato pa bo moral DZ razpisati referendum.
Predstavniki delojemalcev, ki so začeli podpise zbirati 1. septembra, so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Kot napovedujejo, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno, zagovornike zakona, ki naj bi manipulirali in diskreditirali – zaradi domnevne zlorabe celostne grafične podobe sindikalne akcije Proti razkroju Slovenije je padla celo kazenska ovadba – pa pozivajo k dostojni in spoštljivi razpravi. Sindikalne centrale v njihovih prizadevanjih podpirajo tudi v opoziciji in delu nevladnih organizacij, kjer se strinjajo, da zakon šibi socialno državo. Predlagatelji interventnega zakona, poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, so medtem prepričani, da spremembe vsem nekaj prinašajo in nikomur nič ne jemljejo. Tako kot gospodarska združenja zakon vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države, zato so razočarani, da ga čaka referendum. Sindikatom očitajo blokiranje vlade in zlorabo svoje mreže za “širjenje lažnih prepričanj”. Kritičen je tudi premier Janez Janša, čigar stranka SDS je v DZ prispevala podpise za zakon. Prihajajoči referendum je minuli teden označil za ključno bitko med “konceptom razvoja in konceptom zavisti”, rezultat pa naj bi dolgoročno določil usodo slovenskega poslovnega okolja. Interventni zakon, ki ga je parlament potrdil 11. maja, vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin. Kdaj bo referendum, še ni znano, se je pa v zadnjih dneh omenjalo začetek decembra.

1 hour ago
25












English (US)