Zaklad slovenske obale, ki ga (še) ne poznate – za prebavo, jetra in več energije

Strunjan – Med solinami in sončnimi pobočji skriva slovenska obala še en poseben dragulj – strunjansko artičoko, ki jo domačini poznajo že stoletja, a širši javnosti še vedno ostaja nekoliko skrita.

Simbol kraja, ki ga mnogi spregledajo

V Krajinski park Strunjan obiskovalca že na prvi pogled preseneti artičoka, ki krasi tamkajšnje krožišče. Ni naključje, da je prav ta rastlina postala zaščitni znak kraja. Gre za avtohtono strunjansko artičoko, značilne vijoličasto-zelene barve, ki jo domačini štejejo med svojo kulturno in kulinarično dediščino. Čeprav večina ljudi slovensko obalo povezuje s kakijem, ima artičoka v Strunjanu še daljšo zgodovino. Po ustnem izročilu naj bi jo tu poznali že pred časom Beneške republike.

Foto: Artičoka Vir: Facebook/Strunjan

Manjša, a bolj okusna

Strunjanska artičoka je nekoliko manjša od običajnih sort, a jo gurmani cenijo prav zaradi intenzivnega okusa. Pogosto jo primerjajo z divjimi šparglji. Uspeva na sončnih legah, ki jih v Strunjanu ne manjka, njen vrhunec pa nastopi v maju. Ker gre za tipično sredozemsko rastlino, slabo prenaša mraz, zato so razmere ob morju zanjo idealne. Artičoka ni cenjena le zaradi okusa, temveč tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Uporabna je praktično cela rastlina, od korenin in listov do cvetnih popkov. Znana je po pozitivnih učinkih na prebavo in jetra, hkrati pa s svojimi značilnimi vijoličasto-zelenimi cvetovi daje vrtovom tudi poseben estetski pečat.

Sezona, ki jo domačini nestrpno čakajo

Najboljši čas za sveže artičoke je od aprila do junija, a jih je z različnimi načini shranjevanja mogoče uživati skozi vse leto. Obiskovalci lahko v tem času okusijo številne jedi iz artičok, spoznajo lokalne pridelovalce in doživijo pristno istrsko vzdušje.

Napisal: K. J.

Vir: Strunjan