Zakaj vam lahko mokra drva naslednjo zimo povzročijo veliko sivih las?

Imate doma mokra drva? Toplina doma ni nikoli zgolj rezultat dobrega ogrevalnega sistema, temveč tudi premišljene izbire goriva. Kurjenje z drvmi ima dolgo tradicijo, povezano s podeželskimi hišami, kmečkimi pečmi in večeri ob ognju. A romantična predstava pogosto zasenči eno najpogostejših napak, ki jih storijo uporabniki sodobnih kaminov in peči – kurjenje z neprimerno suhim lesom.

Kurišča ne uničujejo mraz ali veter, temveč človeška nestrpnost

Mokra drva morda na prvi pogled niso videti škodljiva, saj jih je mogoče brez večjih težav zanetiti. A resnica se skriva v tem, kar se dogaja v notranjosti kurišča. Vlažna polena ustvarjajo več dima, manj toplote in lahko resno poškodujejo napravo, v kateri gorijo. Ne le, da je takšno kurjenje manj učinkovito – dolgoročno povzroča stroške, ki se jim z nekaj predhodne skrbi zlahka izognemo.

Polna skladovnica drv

Suha drva gorijo drugače

Les, ki ni bil primerno posušen, vsebuje visoko vsebnost vode, pogosto nad 30 odstotkov. Tak material ob gorenju najprej porabi energijo za izhlapevanje vlage, preden sploh sprosti toploto. Plameni so šibkejši, temperatura niha, zgorevanje pa ostaja nepopolno. Namesto čistega plamena v kurišču nastane dimna mešanica, ki se nabira na stenah dimnika, na steklu kamina in v notranjih delih peči.

Nasprotno se popolnoma suha drva – tista z vsebnostjo vlage pod 20 odstotki – takoj odzovejo na temperaturo ognja. Zgorevanje je bolj stabilno, emisije so nižje, energijska učinkovitost pa višja. Tak plamen ne pušča temnega pepela, saj ostanki zgorevanja ostanejo svetli in drobni. Peč lažje vzdržuje stalno toploto, kar se pozna tudi pri porabi drv – suha potrebujejo manjšo količino za enako količino oddane toplote.

Vlažen dim, suhe posledice

Dim, ki nastaja pri gorenju vlažnega lesa, vsebuje več neizgorelih snovi – saj, ogljikovodikov, katrana in drugih delcev, ki obležijo na notranjih površinah dimovodnega sistema. Ti ostanki ne le slabšajo pretok zraka skozi dimnik, temveč povečujejo tveganje za samovžig. Dimniški požari so pogosto posledica nalaganja smolnih oblog, ki jih povzroča prav redno kurjenje z mokrimi drvmi.

Tudi steklo na kaminu ni imuno na učinke vlažnega lesa. Črna usedlina, ki se hitro prime notranje strani vrat, ni zgolj estetski problem, temveč znak, da zgorevanje ni potekalo optimalno. Sčasoma ta obloga postane trdovratna in težko odstranljiva, včasih pa vpliva celo na tesnjenje in varnost naprave.

Ko pride mraz, je prepozno… Zakaj je zdaj pravi čas za pripravo drv?

Dolgoročna škoda za peč in okolje

Kurišče, ki redno gori z mokrimi drvmi, se obrablja hitreje. Viški vlage vplivajo na notranje komponente – kovinske dele izpostavijo koroziji, šamotne obloge trpijo zaradi temperaturnih sunkov in kislin v dimu, ventilatorji in regulatorji pa izgubijo učinkovitost. Strošek menjave teh delov pogosto preseže prihranek, ki smo ga imeli s kurjenjem cenejših, a neustrezno suhih drv.

Vpliv se ne konča pri peči. Dim iz takšnega kurjenja vsebuje več delcev PM2.5, ki so zdravju škodljivi in vplivajo na kakovost zraka v okolici. V naseljih, kjer se pozimi še vedno uporablja drva za ogrevanje, lahko vsak posameznik z napačnim načinom kurjenja prispeva k prekomernemu onesnaženju zraka. Suha drva niso le ekonomska, temveč tudi okoljska izbira.

Sušenje lesa ni stvar improvizacije

Drva potrebujejo čas. Sveže posekan les najprej izgubi površinsko vlago, nato pa počasi suši svojo notranjost. Pravilno sušenje traja vsaj eno leto, za določene vrste lesa pa tudi do dve leti. Pomembno je, da so polena zložena tako, da omogočajo kroženje zraka. Zloženke naj bodo pokrite od zgoraj, a odprte ob straneh, postavljene na trdo in suho podlago, stran od stene, da lahko zrak nemoteno kroži.

Cilj mora biti jasen – doseči stopnjo vlažnosti, pri kateri les lahko gori učinkovito, brez izgube energije in brez negativnih stranskih učinkov. Najboljši način za preverjanje je merilnik vlage za les, ki pokaže točno vrednost in omogoči, da se izognemo ugibanju.

Domačnost ognja zahteva znanje

Ogenj ima posebno mesto v vsakem domu. Greje, povezuje, pomirja. A njegova moč je dvojna – če mu ponudimo pravilen vir goriva, nas nagradi s toplino in zanesljivostjo. Če ga podcenjujemo, nas lahko stane več, kot si predstavljamo. Kurjenje z mokrimi drvmi ni le tehnično vprašanje – je pokazatelj odnosa do doma, do narave in do energije, ki jo uporabljamo.

Ne gre zgolj za to, da les pokuri več energije, če je moker. Gre za celoten sistem, ki se mora ujemati, da bi deloval učinkovito. Peč, dimnik, zrak in les so povezani elementi, in vsak od njih ima svojo vlogo. Z izbiro suhih drv damo vsem tem delom najboljše možnosti, da skupaj ustvarijo tisto, kar pričakujemo – topel dom, brezhibno delujoče kurišče in čisto okolico.

Drobna razlika, ki spremeni vse

Ob pripravi na kurilno sezono je izbira drv pogosto stvar razpoložljivosti, cene in dostave. A čeprav so lahko mokra drva na prvi pogled privlačna zaradi nižje cene ali hitrejšega nakupa, se dolgoročno pokaže, da je bila ta odločitev slabša. Skrita vlaga v njih ni le nevidna – je tihi saboter toplote, varnosti in čistoče.

Toplina ni samoumevna. Nastane z izbiro, z znanjem in s spoštovanjem do procesa. Kdor drva posuši, preden jih zloži ob ognjišče, naredi več kot le korak k toploti – naredi korak k trajnosti, udobju in varnosti. In to so vrednote, ki se jim ne odpovedujemo zlahka.

Objava Zakaj vam lahko mokra drva naslednjo zimo povzročijo veliko sivih las? se je pojavila na Vse za moj dan.