Zakaj tresenje polnega drevesa marelic ni dobra izbira

Na prvi pogled se zdi preprosto: drevo marelice je polno zrelih sadežev, veje se upogibajo pod težo, in zamika nas, da bi z enkratnim sunkom stresli vse dol. Hitro, učinkovito in – po občutku – tradicionalno. A kljub navidezni praktičnosti ta pristop lahko pusti dolgoročne posledice. Ne le za plodove, ampak tudi za samo drevo.

Marelica je eno najbolj občutljivih sadnih dreves. Njeni plodovi hitro zorijo, so nežni na dotik in nagnjeni k pokanju. Drevo samo pa je posebej ranljivo na mehanske poškodbe. Če torej pretresamo drevo, lahko poškodujemo več kot zgolj pridelek. V nadaljevanju razkrivamo, zakaj tresenje mareličnega drevesa ni dobra praksa – in kaj lahko naredimo bolje.

Marelice na drevesu

Marelica je sadno drevo z občutljivo naravo

Krhka struktura vej zahteva nežen pristop

Drevesa imajo tanko skorjo in razmeroma krhke veje. Z leti postajajo bolj lomljiva, zlasti na mestih, kjer je bilo že prej rezano ali obrezano.

Vpliv tresenja na skelet drevesa

Močno sunkovito tresenje lahko povzroči mikro razpoke v vejah. Te razpoke niso takoj vidne, a so idealno mesto za vdor bolezni, plesni ali žuželk. Ponavljajoča se poškodba lahko oslabi drevo in vpliva na njegovo dolgoživost.

Ranljivost skorje

Skorja marelice je občutljiva na mehanske poškodbe. Ob sunkih lahko poči, se odlušči ali rahlo odpre. Tudi drobne poškodbe, ki jih sprva spregledamo, pomenijo povečano tveganje za okužbe.

Zrele marelice ne dozorevajo enakomerno

Vsak plod ima svoj ritem

Pri številnih sadnih vrstah plodovi zorijo postopoma. Marelice niso izjema. Medtem ko so nekatere že zrele, druge še vedno zorijo na soncu.

Kaj se zgodi pri množičnem padcu?

Tresenje povzroči, da z drevesa padejo tudi nezreli plodovi. Ti nimajo prave arome, niso polno sladki in pogosto ostanejo trdi. Poleg tega se hitro pokvarijo, saj nimajo naravnega odpora zrelega sadeža.

Poškodbe ob padcu na tla

Zrele marelice imajo tanek sloj povrhnjice, ki se ob udarcu hitro poškoduje. Tudi padec na mehko travo lahko povzroči notranje počene sadeže, ki začnejo gniti v nekaj urah. Še huje je, če padejo na suha tla ali trdo podlago – takrat so poškodbe skoraj neizogibne.

Povečano tveganje za bolezni in okužbe

Odprtine v lesu in poškodovani plodovi so idealni za škodljivce

Drevo, ki je bilo izpostavljeno pretiranemu stresu, postane bolj ranljivo. Poškodovana skorja in odlomljene veje odpirajo pot bakterijam in glivam.

Glivične okužbe skozi poškodovano lubje

Najpogostejša posledica poškodb je pojav glivičnih bolezni, kot je monilija. Ta najprej okuži plodove, nato pa lahko preide tudi na veje in v les. Simptomi se pogosto pokažejo šele po tednih ali celo mesecih.

Vabilo za žuželke

Poškodovani plodovi oddajajo fermentirane arome, ki privabijo ose, muhe, mravlje in druge žuželke. Hkrati poškodbe na drevesu predstavljajo vhodno točko za vrtne škodljivce, kot so borova grizlica, krasnik in lubadar.

Shranjevanje marelic v domači kleti

Dolgoročno vpliva na rodnost

Stres oslabi energijo drevesa

Drevo, ki je bilo močno stresano, bo v naslednjem letu morda obrodilo manj. Razlog je preprost – energijo porabi za celjenje in ne za razvoj novih brstov.

Motnje v razvoju naslednjih cvetnih brstov

Poškodba poganjkov, na katerih nastajajo brsti za naslednje leto, lahko pomeni manjšo rodnost. Marelice razvijajo cvetne brste poleti in jeseni. Če so te veje poškodovane poleti, bodo spomladi brez cvetov.

Preobremenitev s plodovi pred tresenjem

Če drevo nenadoma izgubi vse plodove, ne pride do naravne prerazporeditve hranil. To lahko moti notranje ravnovesje, povzroči zgodnje staranje listja ali nerazvitost poletnih poganjkov.

Kaj je boljša alternativa tresenju?

Ročno obiranje v več fazah

Najboljša metoda za pobiranje marelic je ročno obiranje – nežno, premišljeno in postopno.

Obiranje vsakih nekaj dni

Marelice zorijo postopno. Z drevesa jih obirajte vsakih 2–3 dni, izpod drevesa pa jih pobiratje večkrat na dan. Še posebej, če piha veter. Potem bo padanje marelic bolj intenzivno, s tem pa tudi gnitje na tleh. Na 2-3 dni tako poberete le popolnoma zrele plodove in pustite ostalim čas za razvoj. Ročno obiranje zmanjša poškodbe in ohrani kakovost sadežev.

Uporaba mehkih mrež ali ponjav pod drevesom

Če je drevo večje in je ročno obiranje oteženo, lahko pod drevo napnete mrežo ali mehko ponjavo, da omilite padce. Nato posamezne veje nežno stresete – a le tiste, ki nosijo popolnoma zrele marelice.

Poskrbite za varnost in zdravje drevesa

Vsak ukrep naj temelji na razumevanju rastline

Drevo ni stroj, ki bi mu s tresenjem prihranili čas. Je živ organizem, ki potrebuje ravnotežje, zaščito in skrb.

Opazujte in prilagodite ravnanje

Vsako drevo ima svojo dinamiko. Nekatera zorijo hitreje, druga počasneje. Prilagodite pristop posamezni rastlini in se ne odločajte za splošne metode.

Poskrbite za oporo obremenjenim vejam

Namesto da veje razbremenite z enim sunkom, jih lahko pravočasno podprete z oporo. Tako preprečite, da bi se zlomile ali pretrgale pod težo sadja.

Zrela marelica zahteva zrel pristop

Marelica ni industrijsko sadje. Njena krhkost in občutljivost sta del njenega šarma – in razlog, zakaj jo tako cenimo. Če želimo uživati v njenih sadežih tudi v prihodnjih letih, se ji moramo približati z razumevanjem.

Tresenje morda deluje učinkovito, a dolgoročno povzroča več škode kot koristi. Zdravo drevo, ki ga obiramo premišljeno, nas bo nagradilo z več let kakovostnega pridelka. In ko bo v senci drevesa padla le ena popolnoma zrela marelica – bo to čisti poletni čudež.

Če imate v sadovnjaku marelice, potem je zadnji čas za to opravilo

Objava Zakaj tresenje polnega drevesa marelic ni dobra izbira se je pojavila na Vse za moj dan.