Zakaj te spremembe tako utrudijo, še preden se sploh začnejo

Spremembe človeka pogosto izčrpajo že na začetku zato, ker od možganov in telesa zahtevajo hitro prilagajanje. Tudi kadar je sprememba dobra, na primer nova služba, selitev, nov urnik ali konec dolgotrajne negotovosti, pomeni več odločanja, manj avtomatizma in več notranjega preverjanja, ali je novo stanje varno in obvladljivo. Stres ob spremembi zato ni nujno znak, da je nekaj narobe, ampak pogosto znak, da se organizem prilagaja na novo situacijo.

Zakaj so tudi dobre spremembe naporne?

Ljudje pogosto pričakujejo, da bodo dobre spremembe prinesle predvsem olajšanje. V resnici telo najprej zazna, da se je nekaj pomembnega premaknilo. Stare rutine se prekinejo, nove pa še niso vzpostavljene. Kar je bilo prej samoumevno, je treba na novo organizirati: kdaj vstati, kako razporediti dan, komu se prilagoditi, kaj je zdaj pomembno in kaj lahko počaka.

Foto: Začetk organizacije, zbujanje

Prav ta prehod je naporen. Ne zato, ker bi bila sprememba napačna, ampak zato, ker zahteva dodatno mentalno energijo. Ko človek živi po ustaljenem ritmu, veliko stvari opravi skoraj avtomatsko. Ob spremembi pa se vklopi več pozornosti, več notranjega preverjanja in več odločanja.

Dober primer iz vsakdanjega življenja je začetek nove službe. Človek morda sedi enako dolgo kot prej in ne dela fizično nič težjega, pa je po prvem tednu bolj utrujen kot v stari službi. Zakaj? Ker ne pozna še pravil okolja, ne ve natančno, kaj kdo pričakuje, in mora ves čas spremljati nove ljudi, nove navade, nov tempo ter nove drobne signale. Velik del utrujenosti ne pride iz dela samega, ampak iz prilagajanja.

Kaj človeka pri spremembi najbolj izčrpa?

Ni vedno sprememba sama tista, ki najbolj utrudi. Pogosto je bolj naporna negotovost okoli nje. Ko še ne vemo, kaj natančno sledi, koliko časa bo trajalo prehodno obdobje in ali bomo novi situaciji res kos, ostajamo bolj napeti.

Najpogosteje človeka izčrpajo prav te stvari:

• izguba stare rutine,
• večje število odločitev,
• občutek, da mora biti stalno “pozoren”,
• negotovost glede izida,
• pomanjkanje občutka nadzora.

To je tudi razlog, da so spremembe včasih bolj naporne od samih obremenitev. Ni nujno najtežje to, da ima človek veliko dela. Pogosto je težje to, da še ne ve, kako naj se v novem položaju sploh postavi.

Kdaj je takšna utrujenost še običajen odziv?

Kratkotrajna utrujenost, slabša zbranost, večja razdražljivost ali občutek, da si ves čas nekoliko “na preži”, so po spremembi običajen odziv. To še posebej velja v prvih dneh ali tednih, ko novo stanje še nima prave oblike.

Spodnja razlika je pogosto najbolj uporabna:

Običajen odziv ob spremembiZnak, da stiska traja predolgo

nekaj dni ali tednov večje utrujenosti	težave vztrajajo in se stopnjujejo
potrebuješ več miru in več rutine	ne zmoreš več običajnih obveznosti
slabša zbranost v prehodnem obdobju	motnje spanja, izrazita tesnoba ali umikanje
občutek, da se še “lovíš”	občutek, da izgubljaš nadzor dlje časa

Ta razlika je pomembna zato, ker ljudje pogosto prehitro sklepajo v obe smeri. Nekateri se ustrašijo že običajne začetne utrujenosti. Drugi predolgo vztrajajo v stanju, ki ni več samo prehodna obremenitev.

Ali drži, da se močan človek prilagodi takoj?

Ne. To je eden najbolj trdovratnih mitov. Hitra prilagoditev ni edini zdrav odziv. Veliko ljudi najprej občuti padec energije, šele nato pride občutek večje stabilnosti. To ne pomeni, da so manj odporni, ampak da se njihov sistem prilagaja na nov ritem.

Foto: Pomankanje energije

V praksi je pogosto ravno obratno: bolj ko si človek želi, da bi se moral hitro “sestaviti”, bolj si poveča notranji pritisk. In prav ta pritisk lahko utrujenost še okrepi.

Bolj koristno vprašanje zato ni: Zakaj nisem že takoj v redu? Bolj koristno vprašanje je: Kaj moje telo in misli trenutno potrebujejo, da se bodo lahko prilagodili?

Kaj pomaga, ko te sprememba na začetku pobere?

Najprej pomaga, da svojo utrujenost razumeš pravilno. Če si rečeš, da je s tabo nekaj narobe, si dodaš še drugo plast stresa. Če pa si priznaš, da si v obdobju prilagajanja, je slika bolj realna.

Pomagajo predvsem majhne, konkretne stvari. Ne velike življenjske odločitve, ampak osnovna stabilnost:

• približno enak čas spanja,
• nekaj stalnih obrokov,
• manj hkratnih ciljev,
• kratek sprehod ali premor brez zaslona,
• pogovor z nekom, ki zna stvar umiriti, ne dodatno napihniti.

Tu veliko ljudi naredi isto napako: ob veliki spremembi želijo naenkrat urediti še vse drugo. Nova služba, boljša prehrana, več telovadbe, manj telefona, zgodnje vstajanje, več druženja. Na papirju zveni dobro, v resnici pa telo pogosto potrebuje ravno nasprotno: manj dodatnih zahtev, ne več.

Kaj če je sprememba pozitivna, pa te vseeno sesuje?

Tudi to je normalno. Človek je lahko vesel, hvaležen in obenem utrujen. Ti občutki se ne izključujejo.

Predstavljajmo si par, ki se po dolgem iskanju končno preseli v večje stanovanje. To je dobra novica. Vendar prvi tedni niso samo veselje. Treba je urediti pogodbe, prevoz, razpakiranje, nove poti, nove stroške, nov dnevni red. Zvečer lahko oba občutita izčrpanost, čeprav sta si spremembo želela. To ne pomeni, da je bila odločitev napačna. Pomeni le, da vsaka večja sprememba nekaj časa jemlje energijo, preden jo začne vračati.

Kdaj to ni več samo običajna začetna utrujenost?

Pozornejši je smiselno postati, kadar težave ne popuščajo, ampak se nabirajo. Če človek več tednov ne zmore osnovnih obveznosti, zelo slabo spi, se močno umika iz odnosov ali je stalno v občutku notranje napetosti, to ni več samo običajen prehodni odziv.

Foto: Zaspanost

Takrat ni najbolj pomembno vprašanje, ali je človek “dovolj močan”. Pomembneje je, ali stanje že posega v vsakdanje življenje. Ko začne vplivati na delo, odnose, spanec in osnovno funkcioniranje, je smiselno poiskati pomoč ali vsaj z nekom resno preveriti, kaj se dogaja.

Kako naj torej razumem svojo izčrpanost?

Prva izčrpanost ob spremembi je največkrat znak prilagajanja, ne odpovedi. Ko se spremeni ritem, se poveča tudi poraba notranje energije. Človek ni stroj, ki bi moral po eni večji novosti že naslednje jutro delovati enako kot prej. Bolj stvarno je pričakovati prehodno obdobje, v katerem telo in glava lovita novo ravnotežje.

To ne pomeni, da je treba vsako stisko romantizirati. Pomeni pa, da začetna utrujenost še ni dokaz, da je bila sprememba napačna. Pogosto je samo cena prehoda iz znanega v novo.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIJZ, NHS, APA, PubMed, EU-OSHA, EU Publications Office.