Zakaj starejši vse pogosteje preskočijo trde bonbone

Na praznični mizi so sladkarije pogosto nekaj samoumevnega. Čokoladna jajčka, gumijasti bonboni, karamele in druge sladke malenkosti hitro povežejo več generacij. Otrokom se zdi povsem logično, da jih imajo radi vsi. Zato jih včasih resnično preseneti, da babica ali dedek posežeta po mehkejšem pecivu, sadju ali kavi, pisan bonbon pa pustita pri miru.

Na prvi pogled je razlaga preprosta: morda jim sladko ni več tako pri srcu. Toda odgovor je pogosto precej bolj telesen in manj opazen, kot se zdi. Pri številnih starejših ljudeh ne gre toliko za izgubo želje po sladkarijah, temveč za spremembe v ustih, zobeh, žvečnih mišicah in požiranju. Hrana, ki je bila nekoč lahka za uživanje, lahko postane naporna, neprijetna ali celo tvegana.

Prav zato trdi bonboni, lepljive karamele in gumijasti želejčki s staranjem pri marsikom izgubijo privlačnost. Ne zato, ker bi bili manj okusni, ampak zato, ker jih telo ne obdeluje več tako zanesljivo kot nekoč.

Sladki bonboni in upokojenci

Požiranje je veliko bolj zapleteno, kot se zdi

Večina ljudi o požiranju skoraj nikoli ne razmišlja. Hrano preprosto damo v usta, prežvečimo in pogoltnemo. V resnici pa gre za natančno usklajen proces, v katerem sodeluje več mišic, živcev ter usmerjenih gibov jezika, čeljusti in žrela.

Že pri enem samem grižljaju mora telo opraviti več nalog. Hrano je treba prežvečiti do primerne teksture, jo zbrati, potisniti proti žrelu in ob pravem trenutku varno usmeriti proti požiralniku. Ob tem se mora dihalna pot za hip zaščititi, da hrana ne zaide tja, kamor ne sme.

Telo mora uskladiti več gibov naenkrat

Ta proces je običajno tako gladek, da ga sploh ne opazimo. Prav zato nas spremembe hitro presenetijo. Človek ne reče nujno, da ima težave s požiranjem. Pogosteje pove, da mu neka hrana ne paše več, da jo težje spravi po grlu ali da ga pri jedi vse bolj moti občutek, da mora biti zelo previden.

Pri starejših se lahko zgodi, da se del te natančne usklajenosti nekoliko upočasni. To še ne pomeni bolezni. Lahko pa pomeni, da določene vrste hrane zahtevajo več napora kot nekoč.

Slina, zobje in moč žvečenja imajo večjo vlogo, kot mislimo

S staranjem se lahko zmanjša izločanje sline. To je pomembno, ker slina hrano navlaži in pomaga oblikovati grižljaj, ki ga je lažje pogoltniti. Suha, lepljiva ali zelo gosta hrana je zato pogosto bolj problematična.

Dodaten dejavnik so zobje. Manjkajoči zobje, proteze, občutljive dlesni ali manj stabilen ugriz lahko otežijo žvečenje. Tudi žvečne mišice s starostjo pogosto izgubijo nekaj moči. Vse to skupaj vpliva na to, kako udobno in varno človek poje nekaj trdega ali lepljivega.

Zakaj so bonboni posebej zahteven zalogaj?

Bonboni so dober primer hrane, ki hitro razkrije te spremembe. Trdi bonboni zahtevajo potrpežljivost in nadzor. Karamela potrebuje odločno žvečenje. Gumijasti bonboni se lepijo na zobe in zahtevajo dobro usklajenost jezika, čeljusti in požiranja. Tudi nekatere vrste čokolade, predvsem tiste z gostimi nadevi, so lahko presenetljivo zahtevne.

Za mlajšega človeka je to malenkost. Za starejšega pa lahko isti grižljaj pomeni dodatno delo. Hrana se lahko zadržuje v ustih dlje, žvečenje traja dlje, občutek v grlu pa ni več povsem sproščen.

Včasih ne gre za okus, ampak za nelagodje

Marsikdo zato začne povsem neopazno spreminjati navade. Izbere mehkejše sladice, manjše grižljaje ali pa določeno hrano preprosto preskoči. Navzven je videti, kot da se je odpovedal sladkarijam. V resnici pa si je jedilnik prilagodil tako, da mu je lažje.

Prav to je eden od razlogov, da starejši pogosto pustijo ob strani trde bombone, žvečljive bonbone ali zelo lepljive priboljške. Takšna hrana lahko postane bolj naporna kot prijetna.

Kdaj sprememba ni več le del staranja?

Obstaja tudi bolj resna plat te zgodbe. Težave s požiranjem imajo medicinsko ime, disfagija. Pojavijo se lahko po možganski kapi, pri Parkinsonovi bolezni, demenci ali drugih nevroloških stanjih. Včasih se razvijejo po bolezni, operaciji ali ob splošni telesni oslabelosti.

Znaki niso vedno dramatični. Človek lahko med jedjo večkrat zakašlja, pogosto odkašljuje grlo, potrebuje zelo dolgo za obrok ali ima občutek, da se mu hrana zatika. Nekateri začnejo nezavedno izbirati le še določene teksture.

Ti znaki med obrokom niso nepomembni

Družinski člani pogosto prvi opazijo, da nekaj ni več tako kot prej. Babica nenadoma ne mara več skorje, dedek se izogiba oreščkom, nekdo drug pušča pri miru prav vse, kar je suho ali lepljivo. Takšne spremembe niso nujno le kaprica ali nova prehranska muha.

Če se ponavljajo, je smiselno pomisliti, da je v ozadju lahko težava z žvečenjem ali požiranjem. V takšnih primerih je smiselna zdravstvena presoja.

Hrana ni samo prehrana, ampak tudi družabni stik

Težava ni samo v grižljaju. Hrana je povezana s spomini, druženjem in občutkom pripadnosti. Prazniki, rojstni dnevi in nedeljska kosila niso pomembni le zaradi okusa, temveč zaradi skupnega trenutka. Kdor pri jedi čuti nelagodje, lahko začne počasi odstopati od takšnih srečanj. Najprej preskoči bonbon, potem tršo skorjo kruha, nato morda še del skupnega obroka.

To lahko vpliva tudi na kakovost življenja. Prav zato so spremembe pri požiranju pomembne, čeprav se sprva zdijo drobne.

Kako lahko pomagamo starejšim pri mizi

Največ pomeni razumevanje. Ni treba siliti človeka, naj vendarle poskusi nekaj, kar mu očitno ne ustreza. Veliko bolj koristno je opazovati, kaj mu gre lažje, in to upoštevati brez odvečnih pripomb.

Pomagajo mehkejše teksture, manjši grižljaji, počasnejše hranjenje in dovolj tekočine med obrokom, če je to primerno za posameznika. Pomembno je tudi dobro stanje zob in protez. Kadar se znaki težav ponavljajo, je potreben posvet z zdravnikom ali strokovnjakom za požiranje.

Staranje ne pomeni, da mora človek izgubiti veselje do hrane. Pogosto pomeni le, da potrebuje drugačno izbiro, drugačen tempo in nekoliko več razumevanja okolice. Tudi praznična miza je lahko še vedno prostor veselja, če upoštevamo, da telo v poznejših letih ne deluje več povsem enako kot v otroštvu.

Naslednjič, ko bo starejši družinski član odklonil trd bonbon, razlog morda ne bo v tem, da mu sladko ni več všeč. Morda je le ugotovil nekaj, kar mlajši šele spoznamo pozneje: da prijetna hrana ni vedno tista, ki je najbolj pisana, temveč tista, ki jo lahko brez skrbi in napora tudi zares zaužijemo.

V Nemčiji velika podražitev čokolade, cene žvečilk in bonbonov pa presenetljivo nižje

Trik z vrečko Haribo, ki ohrani bonbone sveže dlje časa

Haribo bomboni: zgodovina, ki skriva več, kot bi pričakovali

Objava Zakaj starejši vse pogosteje preskočijo trde bonbone se je pojavila na Vse za moj dan.