Zakaj so novembra številni Slovenci vabljeni na policijo?

1 hour ago 21

Sodelovanje bo prostovoljno, stroške postopkov pa bo krila država.

LJUBLJANA – V Sloveniji se pripravlja obsežna akcija identifikacije žrtev vojnega in povojnega nasilja. V torek, 17. novembra, in četrtek, 19. novembra 2026, bodo na devetih policijskih enotah po državi med 7. in 19. uro sprejemali svojce ljudi, ki so med drugo svetovno vojno in po njej izginili ali bili umorjeni. Namen ni policijsko zasliševanje, temveč zbiranje podatkov in prostovoljni odvzem brisov ustne sluznice, s katerimi bi lahko ugotovili identiteto pokojnih.

Načrtovani postopek je v najnovejši številki tednika Družina predstavil novinar Bogomir Štefanič. Članek nosi naslov Da posmrtni ostanki dobijo ime, v njem pa avtor pojasnjuje, kako bodo potekali postopki in kaj lahko pričakujejo svojci. O akciji sta uradno obvestila tudi ministrstvo za obrambo in policija.

Zakaj prav zdaj, več kot 80 let po vojni?

Ključna je sprememba zakonodaje. Leta 2026 je bila sprejeta novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je vzpostavila pravno podlago za nadaljevanje identifikacije posmrtnih ostankov.

Zakonodajna sprememba omogoča sistematičnejše zbiranje bioloških vzorcev in njihovo primerjavo z genetskimi profili posmrtnih ostankov, ki so jih raziskovalci v preteklih desetletjih našli v jamah, breznih, rudniških rovih in drugih prikritih grobiščih.

Pri projektu sodelujejo ministrstvo za obrambo, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, policija ter vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

V Sloveniji so izkopali že na tisoče posmrtnih ostankov

Družina opozarja, da so bili v preteklih letih izkopani posmrtni ostanki več tisoč žrtev. V članku je posebej izpostavljen podatek o približno 6.000 doslej izkopanih žrtvah iz prikritih grobišč.

Med najbolj znanimi kraji množičnih pobojev in poznejših izkopavanj so Huda jama, Kočevski rog in druga prikrita grobišča. V številnih primerih je bilo mogoče ugotoviti okoliščine smrti ali najti osebne predmete, precej težje pa je bilo ugotoviti, komu posamezni posmrtni ostanki pripadajo.

Prav to naj bi se zdaj začelo spreminjati. Znanstveniki bodo lahko primerjali genetske profile pokojnih z vzorci njihovih še živečih sorodnikov. Uspešna identifikacija bi družinam omogočila, da po desetletjih negotovosti izvedo, kje so posmrtni ostanki njihovih bližnjih.

Pomembno je, da približno 6.000 doslej izkopanih žrtev ne pomeni 6.000 ljudi, ki bodo novembra prišli na policijo. Število sodelujočih svojcev za zdaj ni znano.

Kdo lahko pride na policijo in kaj mora prinesti?

Poziv je namenjen ljudem, ki menijo, da je bil njihov oče, mati, brat, sestra, dedek, babica ali drug sorodnik žrtev vojnega oziroma povojnega nasilja.

Prednost pri identifikaciji imajo biološko bližji sorodniki, vendar lahko koristne podatke prispevajo tudi bolj oddaljeni družinski člani.

Kot pojasnjuje Družina, ni nujno, da družina pošlje le enega predstavnika. Več vzorcev različnih sorodnikov lahko izboljša možnosti za uspešno genetsko primerjavo.

Prav tako ni treba poznati natančnega kraja pokopa ali imeti uradnih dokumentov o izginotju. Pomembni so podatki, ki jih družina še hrani: ime in priimek pogrešanega, datum in kraj rojstva, podatki o starših, čas izginotja, morebitne informacije o smrti in družinske povezave.

Po pogovoru s policistom bo ob privolitvi posameznika usposobljeni strokovnjak odvzel bris ustne sluznice. Iz vzorca bo izdelan genetski profil za primerjavo s posmrtnimi ostanki.

Po uradnem pojasnilu policije bodo podatki in vzorci uporabljeni izključno za identifikacijo žrtev.

Kje in kdaj bodo odvzemali vzorce DNK?

17. in 19. november 2026

Od 7. do 19. ure

Devet policijskih enot po Sloveniji

Svojci bodo lahko obiskali katerokoli od naslednjih lokacij, ne glede na kraj svojega prebivališča:

Novo mesto: Policijska uprava Novo mesto, Ljubljanska cesta 30.
Nova Gorica: Policijska uprava Nova Gorica, Sedejeva ulica 11.
Murska Sobota: Policijska uprava Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 5.
Koper: Policijska postaja Koper, Ljubljanska cesta 8.
Ljubljana: Policijska postaja Ljubljana Moste, Tovarniška ulica 50.
Celje: Policijska postaja Celje, Ljubljanska cesta 12.
Slovenj Gradec: Policijska postaja Slovenj Gradec, Francetova cesta 9.
Kranj: Policijska uprava Kranj, Bleiweisova cesta 3.
Maribor: Policijska uprava Maribor, Maistrova ulica 2.

Lokacije in ure so objavljene na uradnih spletnih straneh policije in ministrstva za obrambo.

Kaj pa starejši ljudje, ki ne morejo na policijo?

Družina posebej opozarja na težave starejših svojcev, ki imajo lahko najpomembnejše genetske in družinske podatke, vendar zaradi starosti, bolezni ali drugih omejitev ne morejo priti na eno od devetih lokacij.

Po navedbah v tedniku so predvideni tudi drugačni načini sodelovanja, o katerih se bodo svojci lahko dogovorili s policijo. Prav tako 17. in 19. november nista edini možnosti za sodelovanje, saj naj bi se zbiranje vzorcev nadaljevalo.

Svojci, ki so vzorce DNK že oddali v prejšnjih postopkih, so prav tako vabljeni, da se pozanimajo o možnosti vključitve svojih podatkov v novo identifikacijsko zbirko.

Koliko bo stala identifikacija in kdo bo plačal?

Kot je 25. oktobra poročal Žurnal24, so na policiji stroške postopka od odvzema vzorca do izvedbe analize in identifikacije ene žrtve ocenili na približno 1.000 do 1.200 evrov.

Stroške bo krila država, zato svojcem za sodelovanje ne bo treba plačati. Končna višina sredstev bo odvisna od števila odvzetih vzorcev, stanja posmrtnih ostankov in zahtevnosti posameznih analiz. Prav tako za zdaj ni določen datum prvih uspešnih identifikacij.

Pred odvzemi tudi informativna srečanja

Nova Slovenska zaveza pripravlja informativna srečanja po različnih slovenskih krajih, kjer bodo strokovnjaki pojasnjevali odvzem vzorcev, izdelavo genetskih profilov in možnosti identifikacije.

Med napovedanimi dogodki so še srečanja v Cerknici 3. novembra, v Vidmu – Dobrepolju 4. novembra, v Želimljah in Škofji Loki 5. novembra, v Logatcu 9. novembra ter na Krki 16. novembra. Med sodelujočimi strokovnjaki organizator napoveduje zgodovinarja dr. Mitjo Ferenca, strokovnjakinjo za analize DNK dr. Katjo Drobnič ter predstavnike policije in Inštituta za novejšo zgodovino.

Kaj se bo zgodilo, če bodo žrtev identificirali?

Če bo primerjava genetskih profilov uspešna, bodo pristojni obvestili svojce. Po poročanju Družine in pojasnilih pristojnih bodo lahko družine v nadaljnjih postopkih uredile dostojen pokop identificiranih posmrtnih ostankov, tudi v družinskem grobu, kadar bodo za to izpolnjeni pogoji.

Za številne družine bi takšna identifikacija pomenila konec več desetletij trajajoče negotovosti. Čeprav vseh žrtev verjetno ne bo mogoče identificirati, bi lahko zbrani vzorci omogočili nove ugotovitve tudi pri prihodnjih izkopavanjih.

Dodatne informacije policije: