Zakaj so naše babice skrbno hranile škatle od bombonier – kaj so skrivale v njih?

Prazna škatla bomboniere

Na vrhu omare, pod posteljo ali v predalu s prti. Tam so tiho počivale škatle od bombonier, oblečene v zlato folijo ali cvetlični vzorec. Niso bile odpadek. Bile so zakladnica.

Mnoge slovenske družine še danes hranijo vsaj eno takšno škatlo. Ko jo odprete, ne zadiši po čokoladi, temveč po papirju, blagu in preteklosti. V njih so naše babice zbirale drobne, a pomembne sledi življenja. Predmeti, ki jih danes fotografiramo s telefonom ali shranimo v oblak, so nekoč dobili fizično mesto prav v teh škatlah.

Bomboniera je bila darilo posebnega trenutka

Bomboniere niso bile vsakdanja stvar. V povojnih desetletjih so bile simbol praznika, obiska ali pomembnega dogodka. Prinesel jih je sorodnik iz mesta, sodelavec ob upokojitvi ali svatje ob poroki. Čokolada je bila razkošje, škatla pa skoraj enako dragocena kot njena vsebina.

Trd karton, bleščeč pokrov in okrasni trak so delovali preveč lepo, da bi jih zavrgli. Babice so znale prepoznati uporabno vrednost embalaže. Škatla je postala majhen arhiv doma.

Pisma, razglednice in fotografije

Najpogosteje so se v njih znašla pisma. Roka, ki je pisala z nalivnikom, je ustvarjala trajen zapis. Ljubezenska pisma, voščilnice za novo leto, razglednice z morja ali iz tujine. Papir je bil osebna vez, ki je zahtevala varno shrambo.

Fotografije so imele podobno vlogo. Posnetki z birme, poroke ali prvomajskega izleta so dobili prostor v škatli, kjer so bili zaščiteni pred svetlobo in prahom. Škatla je delovala kot mini album brez vezave.

Škatla je bila varuhinja drobnih zakladov

Poleg papirja so se v škatlah skrivali prtički, čipke in manjši kosi nakita. Zlati uhani, broška ali verižica so bili varno spravljeni na mehko podlago iz blaga. Včasih je bila notranjost obložena z dodatnim kosom platna, ki je preprečeval praske.

Nekatere babice so v njih hranile tudi gumbe, trakove ali šivanke. Škatla je postala del šivalnega kotička. Uporabnost in sentimentalnost sta šli z roko v roki.

Zakaj je to danes redkost?

Danes bomboniero kupimo mimogrede, pogosto brez posebnega pomena. Embalaža je tanjša, manj trpežna in redko oblikovana tako, da bi jo želeli obdržati. Darila so pogosta, a redko nosijo težo dogodka, ki bi zahteval trajen spomin.

Spremenil se je tudi način shranjevanja. Fotografije so digitalne, pisma nadomeščajo sporočila, nakit ima posebne škatlice. Potreba po univerzalnem zabojčku za vse drobnosti je manjša.

Kljub temu se vrača zanimanje za počasnejše, bolj premišljeno zbiranje spominov. Mlade družine ustvarjajo spominske škatle za prve copatke, porodne zapestnice ali otroške risbe. Ideja ni izginila, le obliko je spremenila.

Spomin je bil vrednota, ne navada

Škatla od bombonier je bila simbol varčnosti, spoštovanja do predmetov in pomena trenutka. Vsak kos papirja v njej je imel zgodbo. Predmeti niso bili zamenljivi. Nosili so težo časa in osebne izkušnje.

Danes živimo hitreje, a potreba po sidrih ostaja. Morda prav zato stare škatle vzbujajo toliko zanimanja. Ne gre za karton, temveč za občutek, da je bilo nekaj dovolj pomembno, da je dobilo svoj prostor.

Spomine je mogoče hraniti na različne načine. Digitalni arhiv je praktičen, fizični predmet pa ima otipljivo moč. Ko odprete staro škatlo, se odpre tudi del družinske zgodovine. V tem je njena prava vrednost.

Živila, ki so jih naše babice vedno imele v shrambi

Babice niso nikoli pozabile, kdaj imajo vnukinje in vnuki god

Zakaj naše babice nikoli niso prale oken s čistili? Skrivnost popolnega sijaja je v tej tekočini

Naše babice so o prehrani vedele več, kot si danes upamo priznati

Trik z rižem v solnici, ki ga danes vsi pozabljajo: rešitev, ki so jo poznale naše babice

Objava Zakaj so naše babice skrbno hranile škatle od bombonier – kaj so skrivale v njih? se je pojavila na Vse za moj dan.