Zakaj se še vedno vračamo v tista poletja?

Dolga vožnja z nabasanim fičkom proti morju, polnjene paprike v prtljažniku, vroča čakanja v kolonah na trajekt, v kampu pa vonj po borovcih, zvoki škržatov in počasna druženja. Strnjene vtise o morskem dogajanju so domači izvedeli šele po obisku telefonske govorilnice ali ko so v nabiralniku zagledali razglednico. Zakaj imajo ravno poletni spomini tako močno mesto v kolektivnem spominu?