ARTICLE AD
Utrujenost po praznikihObčutek utrujenosti po praznikih je presenetljivo pogost. Veliko ljudi ima vtis, da so imeli več prostih dni, manj obveznosti in več priložnosti za počitek, a kljub temu se ob vrnitvi v vsakdan počutijo težje, počasneje in manj zbrano. Ta pojav ni povezan z boleznijo ali telesno izčrpanostjo v klasičnem smislu, temveč ima predvsem psihološko in vedenjsko ozadje.
Utrujenost po praznikih ni znak, da bi z nami nekaj narobe. Gre za odziv telesa in uma na spremembo ritma, ki se zgodi skoraj neopazno.
Počitek brez strukture ni vedno regenerativen
Med prazniki pogosto počivamo drugače kot sicer. Dnevi nimajo jasne strukture, urniki so ohlapni, obveznosti se razredčijo. Tak počitek deluje prijetno, vendar ni nujno obnovitven.
Telo in možgani se dobro odzivajo na ponavljajoč ritem. Reden čas vstajanja, obrokov in dejavnosti ustvarja občutek stabilnosti. Med prazniki se ta ritem pogosto poruši. Spanje je daljše, a manj kakovostno. Budnost se raztegne pozno v večer, jutra se zamaknejo. Posledica ni sproščenost, temveč blaga dezorientacija.
Mentalna utrujenost brez občutka napora
Čeprav med prazniki pogosto ne delamo, so možgani vseeno aktivni. Družbena srečanja, pogovori, odločanje, spremembe okolja in stalna prisotnost dražljajev ustvarjajo nevidno mentalno obremenitev.
Ta vrsta utrujenosti se ne pokaže takoj. Pride z zamikom, pogosto ravno takrat, ko se prazniki končajo. Um se umiri, a hkrati zazna, da se mora znova prilagoditi vsakdanjim zahtevam. Ta prehod je naporen, čeprav ni povezan z večjim naporom.
Utrujenost kot posledica preklopa
Prehod iz počasnega, razpršenega prazničnega ritma v bolj strukturiran vsakdan zahteva prilagoditev. Prav ta preklop porabi veliko energije, ki je običajno ne zaznamo.
Razlika med telesnim in psihološkim počitkom
Pogosta zmota je prepričanje, da več ležanja pomeni več počitka. Telo morda res miruje, um pa pogosto ne. Razmišljanje, pričakovanja, notranji dialog in načrtovanje so med prazniki pogosto še izrazitejši.
Psihološki počitek pomeni zmanjšanje notranjega pritiska in jasen občutek meje med aktivnostjo in mirovanjem. Če teh mej ni, počitek izgubi svojo obnovitveno vlogo.
Starejši par v spalniciObčutek praznine po umiritvi
Prazniki prinesejo več dogajanja, več stikov in več posebnosti. Ko se to konča, nastane kratko obdobje praznine. Ta ni nujno slaba, a jo telo in um pogosto zaznata kot upad energije. Utrujenost je v tem primeru odziv na zmanjšano stimulacijo. Ni znak izčrpanosti, temveč prilagajanja na tišji tempo.
Zakaj se utrujenost pogosto pojavi z zamikom?
Med samimi prazniki je pozornost usmerjena navzven. Ko se tempo umiri, telo končno zazna vse manjše obremenitve, ki so se nabrale. Podobno kot po koncu napornega obdobja se utrujenost pokaže šele, ko pritisk popusti. To je eden od razlogov, zakaj se marsikdo počuti bolj utrujen prvi ali drugi delovni dan po praznikih kot med samimi prostimi dnevi.
Utrujenost je normalen signal
Pomembno je razumeti, da ta utrujenost ni znak slabega počitka ali napačnega ravnanja. Gre za normalen psihološki odziv na spremembo ritma, dražljajev in pričakovanj.
Telo in um potrebujeta čas, da ponovno vzpostavita ravnovesje. Ta proces poteka v ozadju in se pogosto izrazi kot zmanjšana energija, počasnejše razmišljanje ali večja potreba po miru.
Vračanje v vsakdan kot proces
Po praznikih se ne vrnemo v isti vsakdan, kot smo ga zapustili. Vrnemo se z drugačnim notranjim stanjem, drugačnimi pričakovanji in spremenjenim tempom. Utrujenost je del tega prehoda. Gre za prehodno stanje, ki se običajno umiri samo od sebe, ko se ritem znova stabilizira. Razumevanje tega pojava pogosto že samo po sebi zmanjša občutek skrbi in napetosti, ki utrujenost dodatno poglabljata.
Objava Zakaj se po praznikih počutimo bolj utrujene, tudi če smo več počivali? se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
16










English (US)