Zakaj se nič ne spremeni? Koalicija se je odločila za molk in odsotnost, ljudje ostajajo sami

Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi Jože Tanko, je včeraj na nujni seji na zahtevo SDS opravila osemurno razpravo o reševanju romskih vprašanj, pri čemer pa zaradi nesklepčnosti predlaganih sklepov ni sprejela, saj so poslanci koalicije sejo bojkotirali. Komisija bo zato glasovanje o sklepih opravila na korespondenčni seji. Na sejo ni bilo niti predstavnika varuha človekovih pravic.

Na sejo komisije so bili vabljeni številni predstavniki vlade, da bi prisluhnili ljudem in županom, pa nikogar od vladajočih na seji ni bilo. Koalicija, ki ima škarje in platno v svojih rokah, se je tako odločila za molk in odsotnost, ljudje pa ostajajo sami – brez odgovorov in brez rešitve.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v imenu predlagateljev povedala, da je njihov namen predstaviti, kaj se dogaja na terenu, kjer da se zadeve poslabšujejo, težave pa se širijo tudi v druge občine. Posebej je opozorila na dogodke v občini Kozje, kjer v preteklosti niso imeli težav z Romi, začele pa so se po preselitvi ene od romskih družin v občino.

“Samo prejšnji teden se je v tej majhni občini zgodilo šest ali sedem vlomov, eden od ukradenih avtomobilov pa je končal v Škocjanu,” je opozorila. Slednje po njenih besedah na vznemirja samo občanov, pač pa škoduje tudi tistemu delu romske skupnosti, ki želi živeti drugače.

Župani in predstavnik civilnih iniciativ so v razpravi predstavili nekaj konkretnih težav, s katerimi se srečujejo na terenu.

Kdo Romom omogoča izigravanje sistema?

Škocjanski župan Jože Kapler je povedal, da so občina, ki imajo največ Romov glede na število prebivalcev. Imajo 350 Romov, ki so prijavljeni na dveh hišnih številkah v Dobruški vasi, pri čemer se je vprašal, kdo jim je to omogočil.

Župan Občine Ribnica Samo Pogorelc je kot težavo izpostavil nedotakljivost socialnih transferjev, ko gre za izterjavo kazni. “Zato tudi imamo storilce, ki ponavljajo svoja dejanja,” je opozoril. Jože Tanko (SDS) pa je zavrnil mnenja, da bi bili posegi v socialne transferje neustavni. “Ustavno sodišče glede tega ni ugotovilo še ničesar. To je pač taktika, da se brani nedotakljivost socialnih transferjev,” je dejal.

Koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec pa je zavrnil trditve, da bi lahko zadeve rešile občine same, če bi uredile romska naselja. Mestna občina Novo mesto je v romsko naselje Žabjak vložila 3,5 milijona evrov, pa se stvari niso spremenile, je opozoril. “To dokazuje, da zgolj vlaganje v infrastrukturo brez odgovornosti in reda ne prinaša nobenih rezultatov,” je dodal.

Zakaj se kljub opozarjanju nič ne spremeni?

Aleksander Reberšek (NSi) je opozoril, da so imeli v državnem zboru že kar nekaj razprav na temo romskih vprašanj, vendar pa se do zdaj ni spremenilo skoraj nič: “Zato bo morala priti neka druga vlada, da se bodo stvari premaknile.”

Poslanci iz vrst koalicije (Svoboda, SD in Levica) razprave na temo romske problematike niso bojkotirali prvič. Včeraj so kot razlog navajali razpihovanje nestrpnosti in sovraštva, kar pa so razpravljavci zavrnili. Kot so dejali, si želijo je, da se stvari uredijo. Glede obstrukcije je župan Šentjerneja Jože Simončič dejal: “Obstrukcija ni rešitev. Prava pot je dialog, ki pa danes ni možen.”

Na seji je bila navzoča državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, sicer tudi vodja vladne delovne skupine za reševanje romske problematike. Med drugim je dejala, da policija na varnostno obremenjenih območjih dosledno ukrepa ob vseh kršitvah, zavedajo pa se, da zgolj povečana prisotnost policije ne prinaša dolgoročnih rešitev, zato bo potrebno usklajeno delovanje več organov.

Slednje je kot nujno ocenil tudi namestnik generalnega direktorja policije Igor Cimperle. “Če kdo misli, da bo policija reševala romske težave, ne bo šlo. Mi smo zadnji, ki pridemo na vrsto,” je dejal. Statistika sicer kaže, da je policija letos na območju policijskih uprav Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto posredovala v 1062 primerih, lani pa v 1070, kar kaže na to, da se položaj v zadnjem letu ni spremenil ne na boljše ne na slabše, je dejal.

Peter Pavlin z ministrstva za pravosodje je povedal, da so v fazi priprave nekatere dodatne zakonske rešitve, ki bodo reševale tudi romska vprašanja. Ravno v torek se je končalo medresorsko usklajevanje novele zakona o prekrških, po kateri se povratniki, ki zlorabljajo delo v splošno korist, ne bodo mogli izogniti nadomestnemu zaporu, če bodo ponavljali kazniva dejanja.

V SDS so za sejo predlagali devet sklepov, med drugim sklep, s katerim bi komisija vlado pozvala k pripravi celovitega zakonskega paketa za reševanje romskih vprašanj, ki ga je obljubljala že leta 2023. Zaradi obstrukcije koalicije bodo člani komisije o sklepih glasovali na korespodenčni seji, v prihodnjih dneh.

O problematiki bomo v prihodnje še poročali.

Moja Dolenjska