ARTICLE AD
Alu folija v sadovnjaku? Na prvi pogled deluje prizor skoraj kot umetniška instalacija: med zelenimi vejami jabolk, hrušk ali češenj se svetlikajo srebrni trakovi, ki jih ob najmanjšem sapici razburka veter. A to ni del predbožičnega okrasja, niti ekscentričen poskus preusmerjanja pozornosti s strani mimoidočih. Aluminijasta folija, ki jo sadjarji nameščajo na drevesa in grmiče, ima zelo konkreten in praktičen namen. In čeprav se komu zdi smešna ali nepotrebna, njena uporaba skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled.
Alu folija v sadovnjaku ni novost, temveč preverjena metoda, ki v različnih oblikah obstaja že desetletja. Sodobni sadjarji, zlasti tisti, ki prisegajo na naravi prijaznejše metode pridelave, jo vse pogosteje uporabljajo kot alternativo kemičnim sredstvom. Z nekaj metrov aluminijaste folije je možno doseči večplasten učinek: od zaščite pred pticami do bolj enakomerno obarvanih plodov. In vse to brez kaplje pesticida.

Bleščeči odvračalci ptic
Ptice so izredno inteligentna in prilagodljiva bitja, a so obenem tudi izjemno občutljive na nenadne spremembe svetlobe in gibanja. Prav tu nastopi aluminijasta folija, ki se blešči in migeta ob vsakem gibu vetra. Ko jo sadjarji ovijejo okoli vej ali pustijo visečo med grmi, deluje kot optična in zvočna motnja za ptice, ki jih sicer zelo privlači zrelo sadje.
Posebej češnje, jagode, borovnice in grozdje so pogosto na udaru pernatih obiskovalcev, ki lahko v nekaj dneh naredijo ogromno škode. Namestitev nekaj trakov aluminijaste folije je preprost, a učinkovit ukrep. Ptice, zlasti šoje, vrabci in kosi, se bodo večinoma raje odpravili drugam. Za razliko od mrež, ki lahko predstavljajo fizično oviro in v nekaterih primerih celo nevarnost za ujete ptice, je bleščeča folija pasivna in neškodljiva oblika odvračalca.
In čeprav se ptice čez čas lahko navadijo na nekatere vrste strašil, se bleščenje folije zaradi stalne spremembe kota svetlobe ter gibanja v vetru izkaže za precej bolj dolgotrajno učinkovito. Prav zato jo mnogi sadjarji kombinirajo z drugimi metodami, da bi ohranili čim več plodov nedotaknjenih.
Neželeni obiskovalci na štirih nogah
A ptice niso edini obiskovalci sadovnjakov. V bolj odmaknjenih ali podeželskih krajih se sadjarji pogosto srečujejo tudi z jelenjadjo in srnami, ki se rade sladkajo z mladimi poganjki, listi ali celo zrelim sadjem. Aluminijasta folija, nameščena niže ob deblu ali tik nad tlemi, ima tudi tu svojo vlogo.
Ko se bleščeči trakovi zibljejo v vetru ali šelestijo pri najmanjšem dotiku, ustvarijo učinek nečesa nenaravnega in potencialno nevarnega. Srne so po naravi plašne živali in bodo pogosto raje obrnile stran, kot da bi tvegale stik z nečim neznanim. Tudi v tem primeru je pomembna prednost folije v tem, da ne povzroča škode živalim, temveč deluje zgolj kot psihološka ovira.
Tisti, ki so imeli že opravka s pogriženimi vejami ali opustošenimi grmi, vedo, kako hitro se lahko narava “pobere” nazaj tisto, kar ji je bilo ponujeno. In če je možno preprečiti škodo z nekaj centimetrsko črto aluminija, zakaj ne?

Zaščita pred žuželkami brez kemikalij
Tudi življenje na lubju dreves ni brez svojih težav. Mravlje, listne uši, gosenice in druge žuželke pogosto najdejo pot iz tal do krošenj, kjer se gostijo na listih, popkih in plodovih. Ena izmed manj znanih, a zelo domiselnih uporab aluminijaste folije je ovijanje okoli spodnjega dela debla, kjer služi kot fizična pregrada.
Kombinacija z lepljivim trakom ali naravnim lepilom poveča učinek. Ko se mravlje znajdejo pred bleščečo, spolzko in za njih povsem nenaravno površino, pogosto obrnejo stran. To pomeni manj kolonij uši v krošnji in manj potrebe po dodatni zaščiti.
V ekološkem sadjarstvu, kjer je vsak gram kemije skrbno nadzorovan, je tovrstna preprosta metoda zelo dobrodošla. Omogoča zaščito brez vpliva na tla, vodo ali opraševalce, kar je v današnjem času izjemno pomembno. Že nekaj let opazimo, da se folija seli tudi v vrtove urbanih gospodinjstev, kjer vrtičkarji z njo uspešno odvračajo mravlje in celo polževje.
Več svetlobe, lepši plodovi
Manj znan, a za nekatere sadjarje ključen razlog za uporabo aluminijaste folije, je tudi povečanje osvetlitve spodnjega dela krošnje. Še posebej pri jablani in hruški, kjer se plodovi v senci pogosto slabše obarvajo, se folija uporabi na tleh pod drevesom. Njena površina deluje kot reflektor, ki sončno svetlobo usmeri nazaj navzgor proti spodnjim vejam.
Rezultat so bolj enakomerno zreli plodovi, rdeče barve, ki privlačijo tako kupce kot predelovalce. Tak pristop se pogosto uporablja v profesionalnih sadovnjakih, kjer vsaka barvna nepravilnost pomeni manjšo tržno vrednost. V zadnjih letih se tudi pri ljubiteljskih sadjarjih povečuje zanimanje za tovrstno prakso, saj je učinek viden že po nekaj sončnih dneh.
V vročih mesecih pa aluminijasta folija na tleh nudi dodatno prednost: zmanjša pregrevanje površine in s tem pomaga ohraniti vlažno mikroklimo pod drevesom. To je zlasti pomembno v obdobjih suše, ko vsaka kapljica vode šteje.
Narava, ki ne rabi hrupa
Aluminijasta folija je tako postala tihi zaveznik tistih, ki skrbijo za svoje drevesa brez želje po agresivnih posegih v naravo. Njena vsestranskost je dokaz, da lahko s preprostimi, cenovno dostopnimi rešitvami dosežemo zaščitni učinek, ki bi ga sicer morali iskati v kemiji ali dragih napravah.
Zanimivo je, da ta pristop vse bolj sprejemajo tudi mlajše generacije, ki prevzemajo družinske kmetije ali začenjajo z vrtičkarstvom v mestih. V dobi, ko vsakdo išče bližnjice in visokotehnološke pripomočke, se aluminijasta folija spet izkaže kot simbol preproste, zdrave kmečke pameti.
In čeprav se morda komu zdi čudno, da drevo nosi nekaj, kar bi sicer zavili okoli pečenke, se ob naslednjem sprehodu mimo sadovnjaka spomnite, da se za bleščečim okrasjem skriva mnogo modrosti.
Objava Zakaj sadjarji v sadovnjake postavljajo alu folijo? Odgovor je bolj preprost, kot si mislite se je pojavila na Vse za moj dan.