Zakaj razkrivanje korupcije s strani tujih služb ni nujno vohunstvo

Čeprav Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) ni potrdila navedb nevladnikov o vplivanju zasebne izraelske obveščevalne agencije Black Cube na snemanje tajnih posnetkov, še manj pa njihove povezave s prvakom SDS, temveč le njihovo fizično prisotnost v Sloveniji, je vseeno na mestu, da opomnimo, kaj je po zakonu vohunstvo in zakaj razkrivanje korupcije to avtomatsko ni, tudi če to počno tuje službe ali organizacije.

Ker se na vsak način z opletanjem izraza vohunstvo poskuša diskreditirati šokantna razkritja, ki so pokazala, da Slovenija ni več pravna država, je treba najprej pojasniti, kako je vohunstvo sploh definirano v skladu z veljavno zakonodajo. 358. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) vohunstvo definira takole: “Kdor služi tuji državi ali tuji organizaciji ali njunemu agentu tako, da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali uradne podatke ali dokumente ali ji jih sporoči ali izroči ali ji omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.”

Sodeč po zakonu pa gre za vohunstvo tudi, “kdor v škodo Republike Slovenije ustvari za tujo državo ali tujo organizacijo obveščevalno službo ali jo vodi, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let”, in “kdor se vključi v tujo obveščevalno službo iz prejšnjega odstavka ali podpira njeno delo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let“.

Izpolnjen mora biti element škodovanja državi

Kot lahko vidimo, gre pri vohunstvu za delovanje v korist tuje države ali organizacije, ki poleg zbiranja in posredovanja tajnih podatkov vključuje tudi omogočanje dostopa do teh podatkov, pri čemer mora biti prisoten tudi element škodovanja slovenski državi, torej njeni varnosti in suverenosti. Za pravno kvalifikacijo vohunstva je torej pomembna kombinacija povezave s tujim akterjem, tajnih podatkov in škodljivega učinka za državo, zato ni mogoče kar na splošno trditi, da je vohunstvo vsaka povezava s tujino.

Razkrivanje korupcije je v koristi države

Ko je govora o razkritju korupcije v državi, nikakor ne moremo govoriti o tem, da državi nastaja škoda; takšno razkritje je lahko za državo le koristno, prav tako za njene državljanke in državljane, saj omogoča razkritje nezakonitih ravnanj, kar prispeva k odpravljanju škode. Razkrivanje korupcije namreč poleg finančnih učinkov prispeva tudi h krepitvi pravne države in zaupanja javnosti.

Na tem mestu velja omeniti, da teorija v zvezi z razkrivanjem korupcije s strani tujih obveščevalcev navaja, “da bi to lahko bilo videti kot informacijska ali vplivna operacija, nikakor pa ne kot klasično vohunstvo“. Kot poudarja, vohunstvo zahteva, da se tajni podatki posredujejo tuji službi v škodo Slovenije, in dodaja: “Če gre za razkritje dejstev o korupciji (ki ni nujno tajna, ampak v javnem interesu), to ne ustreza definiciji vohunstva, saj cilj ni škodovati državi, ampak izpostaviti nepravilnosti.”

Foto: iStock

Pogosto lahko slišimo, da je razkritje problematično že zato, ker prihaja iz tujine, vendar vir sam po sebi ni odločilen za to, ali razkritje škodi državi, temveč sta ključni vsebina in resničnost informacij. V primeru, “če razkritje vključuje nezakonito pridobivanje tajnih podatkov (npr. vdor v sisteme), bi lahko šlo za sodelovanje s tujimi službami ali druge kaznive dejavnosti (npr. člen 261 KZ-1 o zlorabi uradnega položaja ali člen 143 o zlorabi osebnih podatkov). V praksi bi lahko takšno razkritje ocenjevali kot del “hibridnih groženj” ali tujega vmešavanja (npr. po Zakonu o obveščevalno-varnostni agenciji), vendar ne nujno kot vohunstvo,” še navaja in opozarja, da praksa iz tujine pogosto kaže, da razkritje korupcije ni obravnavano kot vohunstvo, če služi javnemu interesu.

Iz vsega navedenega lahko sklenemo, da razkritje korupcije ni enako vohunstvu, če ne vključuje posredovanja tajnih podatkov tuji entiteti v škodo države. V luči aktualnih razprav pa se je nedvomno potrebno zavedati, da se z mešanjem pojmov vohunstva, torej ogrožanja države od zunaj prek tajnih informacij, in razkrivanja korupcije, torej razkrivanja notranjih zlorab, poskuša prispevati k relativizaciji in utišanju razprav o korupciji v državi, ki so jo razkrili nedavni posnetki. To pa ni v korist države, saj je znano, da korupcija ogroža sam obstoj pravne države.

S. K.