Zarezovanje v lubjeSpomladanski dnevi so v sadovnjakih čas prvih pomembnih odločitev. Drevesa se prebujajo, sokovi se začnejo znova premikati po deblu in vejah, sadjarji pa opazujejo, kako bodo rastline vstopile v novo sezono. Med starimi sadjarskimi praksami obstaja tudi nekoliko nenavadna metoda, ki marsikoga preseneti: rahlo zarezovanje lubja.
Na prvi pogled se zdi, da gre za poškodbo drevesa. V resnici pa izkušeni sadjarji v določenih primerih namerno naredijo plitev rez v lubje. Tak poseg ima svoje ime – zarezovanje ali tako imenovani scoring oziroma ringing. Uporablja se z zelo konkretnim ciljem: vplivati na rast drevesa in njegovo rodnost.
Metoda zahteva veliko znanja in občutka. Nepravilno izveden rez lahko drevo resno poškoduje ali celo uniči. Prav zato jo večina strokovnjakov priporoča le izkušenim sadjarjem, ki dobro poznajo fiziologijo dreves.
Zakaj nekateri sadjarji posežejo po tej metodi?
Sadno drevje ima naravno ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Nekatera drevesa rastejo zelo bujno, tvorijo veliko novih poganjkov, plodov pa je manj. V takšnih primerih sadjarji iščejo načine, kako nekoliko umiriti rast in spodbuditi nastajanje cvetov.
Zarezovanje lubja je eden izmed teh pristopov. Z majhnim rezom v lubje se začasno spremeni tok hranil v drevesu. Zaradi tega lahko drevo več energije usmeri v tvorbo cvetnih brstov in plodov, manj pa v bujno rast novih poganjkov.
Ta tehnika se uporablja predvsem pri drevesih, ki so sicer zdrava, vendar dajejo premalo pridelka glede na svojo velikost. V takšnih primerih lahko izkušen sadjar z zelo previdnim posegom nekoliko spremeni ravnotežje v rastlini.
Kako zarezovanje vpliva na pretok sokov?
Razumevanje te metode zahteva osnovno poznavanje pretoka sokov v drevesu. Po drevesu potujeta dva glavna tokova.
Po ksilemu se iz korenin proti listom dviga voda z raztopljenimi minerali. Ta tok poteka po notranjem delu debla. Po drugi strani pa floem prenaša sladkorje in druge organske snovi iz listov proti koreninam in drugim delom drevesa.
Zarezovanje lubja vpliva predvsem na floem. Plitev rez lahko začasno upočasni pretok hranil navzdol po deblu. Sladkorji in druge snovi se zato kopičijo nad mestom reza.
Posledica je, da ima del drevesa nad rezom na voljo več energije za razvoj cvetov in plodov. Ta učinek je eden od razlogov, zakaj nekateri sadjarji uporabljajo to metodo za izboljšanje rodnosti.
Obrezovanje drevesa in smolaPri katerih drevesih je to lahko koristno?
Zarezovanje se najpogosteje uporablja pri nekaterih vrstah sadnega drevja, kjer je bujna rast pogosta težava. V praksi se metoda pojavlja predvsem pri jablani, hruški in včasih tudi pri breskvi ali češnji.
Drevo mora biti zdravo, dobro ukoreninjeno in v dobri kondiciji. Pri mladih drevesih takšni posegi niso priporočljivi. Tudi pri oslabljenih ali poškodovanih drevesih lahko rez povzroči več škode kot koristi.
Pomembna je tudi natančnost. Rez mora biti zelo plitev in omejen na majhen del lubja. Prevelik ali preglobok rez lahko prekine pretok hranil in povzroči odmiranje tkiva.
Kdaj tega ne smemo početi
Ta tehnika nikakor ni primerna za začetnike ali ljubiteljske vrtnarje brez izkušenj. Nepravilno zarezovanje lahko povzroči trajno poškodbo drevesa, okužbe ali celo propad rastline.
Poseg ni primeren pri mladih drevesih, ki še razvijajo svojo krošnjo. Prav tako se mu je bolje izogniti v sadovnjakih, kjer so drevesa pod stresom zaradi suše, bolezni ali slabe zemlje.
Veliko sadjarjev danes raje uporablja druge metode za uravnavanje rasti, na primer pravilno rez, redčenje plodov ali izbiro primerne podlage. Zarezovanje lubja tako ostaja bolj specializirana tehnika, ki zahteva znanje, izkušnje in dobro razumevanje drevesne biologije.
V rokah izkušenega sadjarja lahko prinese koristne rezultate. V napačnih rokah pa lahko naredi več škode kot koristi. Ravno zato se ta praksa prenaša predvsem skozi sadjarsko izkušnjo in strokovno znanje, ne pa kot splošni nasvet za vsak sadovnjak.
Objava Zakaj nekateri sadjarji marca rahlo zarežejo v lubje drevesa? se je pojavila na Vse za moj dan.

6 days ago
32










English (US)