Zakaj na štefanovo blagoslavljajo konje

Ob današnjem godu sv. Štefana, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bodo marsikje v Sloveniji zvrstili blagoslovi konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju na Dolenjskem, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.

Od kod ta običaj? Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. V srednji in severni Evropi so ga razglasili za zavetnika konj in živine kot nadomestilo za eno od poganskih božanstev, ki je indoevropskim ljudstvom imelo isto vlogo. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.