Zakaj me denar pogosto spravlja v stres in kako to spremenim?

Zdrav odnos do denarja pomeni, da ga dojemamo kot orodje za varnost in kakovost življenja, ne kot merilo lastne vrednosti ali stalni vir skrbi. Tak odnos temelji na razumevanju lastnih finančnih zmožnosti, zavedanju čustvenih vzorcev in sposobnosti, da sprejemamo premišljene odločitve brez pretiranega strahu ali impulzivnosti. Ni odvisen od višine dohodka, temveč od občutka nadzora, jasnih ciljev in realnih pričakovanj. Ključno je, da denar ne vodi našega ravnanja, ampak da ga uporabljamo zavestno in v skladu s svojimi potrebami.

Zakaj ima denar tako močan čustveni pomen?

Denar ni nevtralen. Povezan je z občutkom varnosti, svobode, uspeha, včasih tudi sramu ali strahu. Psihologi poudarjajo, da se osnovni odnos do denarja oblikuje zelo zgodaj, v okolju, kjer otrok opazuje, kako odrasli govorijo o stroških, dolgovih in varčevanju. Če je bil denar vir napetosti ali pomanjkanja, se lahko v odraslosti razvije stalna previdnost ali tesnoba. Če je bil vedno samoumeven, se lahko pojavi nagnjenost k tveganju ali zanemarjanju posledic.

Foto: Denar

V praksi to pomeni, da ljudje z enakimi prihodki doživljajo svoje finance povsem različno. Eden bo ob vsakem nepredvidenem izdatku v stresu, drugi bo miren, ker zaupa v svojo sposobnost prilagajanja. Čustveni pomen denarja tako pogosto izvira iz preteklih izkušenj, ne iz trenutnega stanja.

Kdaj lahko rečemo, da je odnos do denarja nezdrav?

O nezdravem odnosu govorimo, kadar denar stalno sproža občutke krivde, strahu ali izgube nadzora. To se lahko kaže kot pretirano varčevanje, pri katerem si človek ne dovoli niti nujnih izdatkov, ali kot popolno zanemarjanje finančnega načrtovanja, kjer se težave rešujejo z odlašanjem in zadolževanjem.

V obeh primerih je skupna značilnost izogibanje realnemu pogledu na lastne finance. Zdrav odnos ne pomeni popolne brezskrbnosti, temveč sposobnost, da si stanje priznamo takšno, kot je, in da se nanj odzovemo z razumom, ne zgolj s čustvi.

Kako vzpostaviti občutek nadzora nad osebnimi financami?

Osnova je preglednost. To pomeni, da vemo, kolikšni so naši redni prihodki, osnovni stroški in dolgoročne obveznosti. Ne gre za zapletene analize, temveč za jasno sliko, ki omogoča realne odločitve. Raziskave Evropske centralne banke kažejo, da gospodinjstva, ki redno spremljajo svoj proračun in imajo vsaj osnovno finančno rezervo, poročajo o večjem občutku varnosti, ne glede na dohodek.

Foto: Nadzor nad osebnim financam

Pomemben korak je tudi razumevanje razlike med potrebami in željami. To ne pomeni odrekanja, temveč zavestno odločanje, kdaj je nek izdatek resnično smiseln in kdaj je zgolj odziv na trenutni impulz. S tem denar dobi vlogo sredstva za uresničevanje ciljev, ne nadomestka za čustveno zadovoljstvo.

Ali več denarja vedno pomeni tudi več miru?

Ekonomist Daniel Kahneman je s sodelavci pokazal, da se čustveno blagostanje z rastjo dohodka izboljšuje le do določene meje. Ko so osnovne potrebe in občutek varnosti pokriti, dodatni prihodki ne prinašajo sorazmernega zmanjšanja skrbi. Ljudje z visokimi dohodki lahko doživljajo enako stopnjo finančnega stresa kot tisti z nižjimi, če nimajo občutka nadzora ali jasnih ciljev.

To potrjuje, da je za zdrav odnos do denarja pomembnejši način razmišljanja kot sama višina zaslužka. Občutek, da vemo, kam gremo in zakaj, ima večjo težo kot absolutni znesek na računu.

Kaj če pretekle finančne izkušnje še vedno vplivajo na odločitve?

Izguba zaposlitve, dolgovi ali finančne napake lahko pustijo dolgotrajen psihološki pečat. Finančni psihologi opozarjajo, da se takšni dogodki pogosto spremenijo v trajna prepričanja, na primer v občutek, da je prihodnost vedno negotova ali da se denar hitro izgubi.

Brad Klontz, ki se ukvarja z vedenjsko ekonomijo in finančno psihologijo, poudarja, da je prvi korak k spremembi prepoznavanje teh notranjih vzorcev. Ko posameznik razume, da njegova reakcija izhaja iz preteklih izkušenj in ne nujno iz sedanjega položaja, lahko začne sprejemati bolj umirjene in racionalne odločitve.

Kako strokovne institucije v Sloveniji in EU gledajo na to vprašanje?

V Sloveniji se pomen zdravega odnosa do denarja vse pogosteje povezuje s finančno pismenostjo. Banka Slovenije in Ministrstvo za finance v izobraževalnih gradivih poudarjata, da znanje o varčevanju, zadolževanju in obrestih ni dovolj, če ni podprto z razumevanjem lastnega vedenja in omejitev.

Foto: Varčevanje

Tudi Evropska komisija v strategiji za finančno izobraževanje izpostavlja, da psihološki vidik odločanja pomembno vpliva na stabilnost gospodinjstev. Ljudje, ki razumejo svoja tveganja in imajo realna pričakovanja, se lažje soočajo z nepredvidenimi dogodki, kot so inflacija, spremembe obrestnih mer ali izguba dela.

Kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč?

Če denar stalno povzroča tesnobo, konflikte v odnosih ali impulzivne odločitve, je smiselno razmisliti o pogovoru s strokovnjakom. Finančni svetovalec lahko pomaga pri strukturi in načrtovanju, psiholog pa pri razumevanju čustvenih odzivov. Namen takšne pomoči ni iskanje krivde, temveč vzpostavitev jasnega in mirnega odnosa do lastnega položaja.

Zdrav odnos do denarja se gradi postopno, z razumevanjem lastnih vzorcev, realnim načrtovanjem in sprejemanjem dejstva, da popolne varnosti ni, obstaja pa občutek nadzora. Ko denar postane sredstvo za uresničevanje življenjskih ciljev in ne vir stalne skrbi ali samopotrjevanja, se tudi čustveni pritisk zmanjša in odločitve postanejo bolj premišljene.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, ECB, EK, BS, Daniel Kahneman, Brad Klontz, Pexels, Freepik

The post Zakaj me denar pogosto spravlja v stres in kako to spremenim? first appeared on NaDlani.si.