Zakaj ljudje sanjajo in zakaj nekateri ne: skrivnost zavesti v spanju

Sanje ostajajo ena najbolj skrivnostnih človeških izkušenj. Ponoči se zdi, da um oživi na način, ki ga med budnostjo le redko dosežemo. Zakaj sanjamo? In zakaj nekateri ljudje trdijo, da sploh ne sanjajo?

Ljudje in sanje

Kako deluje naš spanec

Spanec ni enoten, neprekinjen pojav. Sestavljen je iz več faz, med katerimi izstopa REM faza, kjer se dogajajo najbolj žive sanje. V tej fazi so naši možgani skoraj tako aktivni kot v budnem stanju, mišice pa so ohromljene, da telo ne izvaja dogajanja iz sanj.

Med spanjem se izmenjujejo REM in ne-REM faze, vsaka s svojo funkcijo. Med ne-REM fazo telo obnavlja tkiva, gradi mišice in krepi imunski sistem. REM faza pa ima več opraviti z možgansko aktivnostjo – tu pridejo v ospredje spomini, čustva in simbolične predstavitve.

Zakaj sploh sanjamo?

Teorij je več, a znanost še nima enotnega odgovora. Ena izmed najbolj razširjenih teorij pravi, da so sanje nekakšna “vadba” za um. Gre za preigravanje scenarijev, reševanje čustvenih konfliktov, utrjevanje spominov in celo ustvarjanje novih povezav med idejami.

Drugi strokovnjaki menijo, da služijo čustveni regulaciji. Tisto, kar nas v dnevu vznemiri, ponoči dobi obliko, ki jo možgani lažje predelajo. Sanje so lahko zato tudi terapevtske – nekakšen notranji psiholog, ki vsako noč razporedi misli po predalih.

Sanje kot ogledalo psihe

Sigmund Freud je sanje razumel kot izražanje potlačenih želja. Njegov sodobnik Carl Jung jih je videl kot jezik kolektivnega nezavednega. V obeh primerih gre za misel, da nekaj pomenijo – niso le naključno brbotanje nevronov, ampak globoko osebno in simbolično sporočilo.

Moderni nevroznanstveniki so bolj previdni. Ugotavljajo, da možgani med sanjanjem resda ustvarjajo podobe in zgodbe, a te so pogosto nelogične, fragmentirane in polne preskokov. Vseeno pa se zdi, da so ključnega pomena za čustveno ravnovesje in dolgoročni spomin.

Zakaj se sanj ne spomnimo?

Velik del ljudi pravi, da sploh ne sanja. V resnici vsi sanjamo – vprašanje je le, ali se tega spomnimo. Spominjanje sanj je povezano z vzburjenostjo možganov ob prebujanju. Če se prebudimo med REM fazo, obstaja večja verjetnost, da bomo sanje ohranili v spominu.

Raziskave kažejo, da ima vsak človek več sanjskih epizod vsako noč, a se jih večina preprosto izgubi, še preden se zbudimo. Ljudje, ki trdijo, da ne sanjajo, običajno le ne dosežejo trenutka, ko bi sanje prešle v kratkoročni spomin.

Ali je možno, da nekdo res ne sanja?

Zelo redki posamezniki imajo specifične možganske poškodbe ali nevrološke pogoje, zaradi katerih ne sanjajo. V teh primerih gre za izjemo, ne pravilo. Večina ljudi ima sanje, čeprav se jih ne zaveda.

Vloga genetike in osebnostnih lastnosti je še predmet raziskav, a kaže, da imajo introvertirani ljudje in tisti z bogato domišljijo več možnosti, da si sanje zapomnijo. Tudi zunanji dejavniki, kot so stres, zdravila, alkohol ali motnje spanja, vplivajo na sanjanje.

Lucidne sanje – ko se zaveš, da sanjaš

Obstaja tudi pojav, imenovan lucidno sanjanje, ko posameznik med sanjanjem ugotovi, da sanja. V takem stanju lahko celo vpliva na potek sanj, spreminja okolje, se zavestno pogovarja s sanjskimi liki ali leti po zraku.

Lucidne sanje so redke, a se jih je mogoče naučiti. Tehnike, kot so pisanje sanjskega dnevnika, preverjanje realnosti med budnostjo in meditacija pred spanjem, povečajo možnost, da se med sanjanjem zavemo svoje zavesti.

Ali imajo sanje pomen?

Vprašanje, ali imajo sanje pomen, je bolj filozofsko kot znanstveno. Nekateri ljudje v njih prepoznavajo opozorila, slutnje ali simbolne zgodbe. Drugi jih vidijo kot kaotičen, neorganiziran produkt delovanja možganov. Resnica je verjetno nekje vmes.

Pomembno je, da sanje ne jemljemo dobesedno. Simbolika sanj je osebna – ista podoba lahko za nekoga pomeni varnost, za drugega pa strah. Ključno je, kako se ob sanjah počutimo in kaj nam povedo o našem notranjem svetu.

Kaj lahko naredimo, da si jih zapomnimo?

Če želite pogosteje doživljati in si zapomniti sanje, je priporočljivo:

• spat ob isti uri,
• zmanjšati uporabo zaslonov pred spanjem,
• ne uživati alkohola ali uspaval,
• voditi sanjski dnevnik,
• si že ob prebujanju ponoviti, kaj ste sanjali.

Z leti spomin na sanje običajno upade, a zavestna pozornost lahko ohrani povezavo s tem nočnim svetom.

Sanje niso izgubljeni čas

Sanje niso le stranski produkt počitka, ampak pomemben del notranjega življenja. Četudi ne poznamo vseh odgovorov, postajajo vrata v spoznanje nas samih. Tudi če sanj ne pomnite, to še ne pomeni, da ne obstajajo – morda se le odvijajo v kotičku zavesti, kjer jih ne iščete.

Pogled v sanje je pogled v človekovo notranjost. In čeprav je to področje še vedno delno zavito v tančico skrivnosti, je jasno nekaj: ponoči se v naših možganih dogaja več, kot si mislimo.

Psihologi razkrivajo: ena misel, ki vam ponoči krade spanje

Objava Zakaj ljudje sanjajo in zakaj nekateri ne: skrivnost zavesti v spanju se je pojavila na Vse za moj dan.