Zakaj lahko podjetje z velikim prometom ostane brez denarja?

Velik promet pomeni, da podjetje veliko prodaja, ne pa tudi, da ima dovolj denarja za plače, dobavitelje in davke. Razlika nastane predvsem zato, ker prihodki na računih še niso denar na računu: plačila prihajajo z zamikom, del sredstev je ujet v terjatvah in zalogah, stroški rasti pa se pojavijo takoj. Zato lahko podjetje navzven deluje uspešno, znotraj pa je stalno v likvidnostnem krču.

Zakaj promet ni isto kot denar na računu?

Promet je vrednost prodaje v določenem obdobju. Denar na računu pa je rezultat tega, kdaj kupci dejansko plačajo in koliko podjetje vmes porabi za stroške. V praksi to pomeni:

• podjetje danes opravi storitev in izda račun,
• stroške (plače, material, gorivo, prispevke) plača takoj ali v kratkih rokih,
• kupci pa plačajo čez 30, 60 ali 90 dni (včasih še kasneje).

Tudi če je posel dobičkonosen, lahko vmes zmanjka likvidnosti, ker podjetje financira časovni razmik med “opravljeno” in “plačano”.

Foto: Podjetnik

Kdaj se to najpogosteje zgodi?

Najpogosteje v treh situacijah:

1. Hitro rastoča podjetja
   Več naročil pomeni več dela, zalog, ljudi in stroškov. Rast poveča potrebo po obratnem kapitalu. Če financiranja ni dovolj, rast “poje” gotovino.
2. Panoge s projektnim delom (npr. gradbeništvo, inženiring, marketing, IT projekti)
   Stroški se nabirajo sproti, plačila pa pridejo po fazah ali na koncu. Banka Slovenije v poročilih opozarja, da lahko že en večji gradbeni projekt začasno močno poslabša denarni tok podjetja, če financiranje ni ustrezno urejeno.
3. Poslovanje z velikimi naročniki ali javnim sektorjem
   V EU obstajajo pravila proti zamudam pri plačilih; vseeno pa v praksi mali dobavitelji pogosto pristanejo na daljše roke ali na zamike zaradi potrjevanj in administracije.

Kako “obratni kapital” podjetniku poje gotovino?

Obratni kapital je denar, vezan v terjatvah (neplačani računi), zalogah in kratkoročnih obveznostih. Tipičen likvidnostni scenarij izgleda tako:

• podjetje kupi material, založi zalogo ali najame podizvajalce,
• izda račun s plačilnim rokom 60 dni,
• v teh 60 dneh mora vseeno plačati dobavitelje, prispevke in DDV (odvisno od režima in datumov).

Če se terjatve kopičijo hitreje, kot podjetje pobira denar, ima lahko na papirju “rekorden promet”, a v praksi prazno blagajno.

Ali drži, da so zamude pri plačilih glavni krivec?

Delno drži, ni pa vedno glavni razlog. EU ima direktivo, ki ureja zamude pri plačilih v gospodarskih transakcijah in kot “normo” postavlja 60 dni v B2B (z omejitvami glede poštenosti dogovorov) ter strožja pravila za javne organe. To pomaga, ne odpravi pa dejstva, da podjetja pogosto sprejmejo daljše roke zaradi pogajalske moči kupca.

Foto: Zamuda pri plačilu

V praksi so pogosti še drugi “tihi krivci”:

• nizke marže: veliko prometa, malo prispevka za kritje stroškov,
• previsoki fiksni stroški: najemi, leasingi, plačna masa, ki jo je težko hitro prilagoditi,
• prevelika odvisnost od enega naročnika: en zamik pomeni šok,
• slab nadzor nad terjatvami: opomini prepozno, kredibiliteta kupcev se ne preverja.

Kako je možno, da je podjetje dobičkonosno, pa je vseeno “brez denarja”?

To je klasična razlika med dobičkom in denarnim tokom.

• Dobiček je računovodska razlika med prihodki in odhodki v obdobju.
• Denarni tok pa kaže, ali je denar res prišel in ali ga je dovolj ostalo za obveznosti.

Primer iz prakse: podjetje proda za 100.000 €, stroški so 85.000 € → dobiček 15.000 €. A če je od 100.000 € plačanih le 30.000 € (ostalo so terjatve), podjetje nima iz česa poravnati 85.000 € stroškov, če ti zapadejo prej.

Zato je pri upravljanju podjetja pogosto bolj odločilno vprašanje: kolikšna je razlika med datumom izplačil in datumom prilivov?

Kdaj je rast prometa dobra novica in kdaj ne?

DA, dobra novica je, če:

• je marža dovolj visoka,
• se terjatve pobirajo predvidljivo,
• zaloge ne rastejo hitreje kot prodaja,
• podjetje ima rezervo ali dogovorjeno kratkoročno financiranje.

NE, ni dobra novica, če:

• rast temelji na dolgih rokih plačil,
• podjetje “kupuje promet” z nizkimi cenami,
• se povečuje odvisnost od enega kupca,
• stroški (zaposlovanje, leasingi) rastejo hitreje kot realni prilivi.

Kateri miti podjetnike največkrat zavedejo?

Mit 1: “Če prodaja raste, bo tudi denar.”
Dejstvo: rast pogosto najprej poveča potrebo po gotovini.

Mit 2: “Dobiček pomeni varnost.”
Dejstvo: podjetje lahko propade zaradi nelikvidnosti, tudi če je dobičkonosno.

Foto: Dobiček

Mit 3: “Plačilni roki so pač takšni, nič se ne da.”
Dejstvo: da se. Pri novih strankah so možni avansi, delna predplačila, fazna fakturacija, limiti kreditov ali zavarovanja terjatev. Ne vedno, pogosto pa vsaj delno.

Kaj je v Sloveniji in EU pri tem specifično?

V EU se pozornost na zamude pri plačilih povečuje, ker so za mala in srednja podjetja neposreden vir likvidnostnega tveganja. ECB v anketi SAFE redno spremlja, s kakšnimi finančnimi pritiski se srečujejo podjetja v evrskem območju, med njimi tudi potrebe po obratnem kapitalu in pogoje financiranja. Za slovenska podjetja je ob tem značilno še, da so pogosto podizvajalci v verigah večjih sistemov, kjer pogoje narekuje močnejša stran, in da lahko en večji projekt v panogah, kot je gradbeništvo, izrazito zamaje denarni tok.

Če podjetnik loči med prihodki, dobičkom in denarnim tokom, običajno hitreje prepozna, ali je problem v zamikih plačil, v prenizkih maržah ali v tem, da rast ni financirana. To ni vprašanje “boljše prodaje”, temveč upravljanja časa in tveganja v poslu.

Pripravil: J.P.

Vir: ECB, Banka Slovenije, Evropska komisija, EU Late Payment Directive, OECD, Harvard Business Review

The post Zakaj lahko podjetje z velikim prometom ostane brez denarja? first appeared on NaDlani.si.