Zakaj kajenje pred alkotestom lahko izkrivlja rezultate?

Ste se kdaj vprašali, zakaj policisti pred izvedbo alkotesta sprašujejo, ali ste pred tem kadili? Razlog tiči v raziskavah, ki kažejo, da lahko kajenje tik pred testiranjem vpliva na rezultate alkotesta. Po svetu kadi okoli milijarda ljudi, veliko občasnih kadilcev pa tudi pije alkohol, kar pomeni, da sta ti dve navadi pogosto povezani.

Alkotesti so že v preteklosti doživeli kritike zaradi možnih netočnosti, med drugim tudi zaradi vpliva kajenja tik pred preizkusom. V Sloveniji policisti preverjajo določene okoliščine pred izvedbo alkotesta, da zmanjšajo možnost napak. Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da po navodilih proizvajalca policisti preizkušancu pojasnijo uporabo naprave in preverijo, ali je v zadnjih 15 minutah užival alkoholne snovi in ali je v zadnjih petih minutah kadil.

Kako deluje test alkoholiziranosti?

Alkohol se začne absorbirati takoj po zaužitju, pri čemer se manjši del vsrka skozi sluznico, do 20 odstotkov v želodcu, največ pa v tankem črevesju. Kri nato raznese alkohol po telesu, tudi v pljuča, kjer manjši del izhlapi preko izdihanega zraka.

Alkotest temelji na merjenju koncentracije alkohola v izdihanem zraku, kar omogoča sklepanje o količini alkohola v krvi. Ameriške odvetniške pisarne opozarjajo na možnost odstopanj, saj lahko kajenje tik pred testom vpliva na rezultat.

Kajenje vpliva na praznjenje želodca

Eden od procesov, ki ga kajenje vpliva, je hitrost praznjenja želodca. Raziskava, objavljena v reviji, je pokazala, da kajenje vpliva na absorpcijo alkohola v telesu. Primerjali so ravni alkohola v krvi pri udeležencih med kajenjem in ne-kajenjem.

Med kajenjem so bile vrednosti nižje, kar raziskovalci povezujejo z upočasnjenim praznjenjem želodca in počasnejšo absorpcijo alkohola.

To pomeni, da bi kajenje lahko vodilo do nižjih izmerjenih vrednosti na alkotestu. Vendar lahko kajenje povzroči tudi nasproten učinek.

Vloga acetaldehida

Cigaretni dim vsebuje acetaldehid, kemično spojino, ki nastaja kot stranski produkt razgradnje alkohola in jo nekateri senzorji alkotestov težko ločijo od etanola.

Količina acetaldehida v izdihanem zraku se po kajenju poveča približno šestkrat, vendar se vrne na normalno raven v približno 30 minutah. Pri osebi, ki je kadila tik pred testom, lahko ta vpliv povzroči višji rezultat, kot bi bil sicer.

Kaj pa vejpanje?

Portal Healthline opozarja tudi na uporabo vejpov, ki lahko vsebujejo etanol kot eno od neoznačenih sestavin. Leta 2022 so na Univerzi Virginia Commonwealth izvedli raziskavo s 13 udeleženci, ki so uporabljali tekočine za vejpe z vsebnostjo etanola od 0 do 20 odstotkov.

Rezultati so pokazali, da je alkotest zaznal prisotnost etanola pri tistih, ki so uporabljali tekočine z 20-odstotno vsebnostjo etanola in so bili testirani v eni minuti po vejpanju.

Če pa so posamezniki počakali 15 do 20 minut, alkotest etanola ni več zaznal.

Spletno uredništvo