Zakaj je zaupanje v zdravstvo tako pomembno?

Zaupanje v zdravstveni sistem ni mehka, obrobna tema. Je razlog, da človek sploh stopi v ambulanto, da pride na pregled pravočasno, da vzame terapijo resno in da verjame, da ga sistem ne bo pustil samega. Ko se to zaupanje omaje, se posledice ne pokažejo le v anketah, ampak v odloženih pregledih, več strahu in slabših izidih zdravljenja.

Zaupanje v zdravstveni sistem je pomembno zato, ker brez njega tudi dober sistem na papirju deluje slabše v resničnem življenju. Ljudje pomoč poiščejo pozneje, teže sledijo navodilom, hitreje verjamejo dvomljivim razlagam in se težje odločajo za preventivo. OECD je letos zelo jasno povzel: višje zaupanje je povezano z boljšim telesnim in duševnim zdravjem, boljšimi izkušnjami oskrbe, boljšo koordinacijo zdravljenja in večjo sposobnostjo, da človek sam obvladuje svojo bolezen.

Zakaj zaupanje vpliva na zdravje bolj, kot se zdi?

Večina pacientov kakovosti zdravljenja ne more presojati tako, kot bi presojala nakup telefona ali avtomobila. Ko človek zboli, je ranljiv, pogosto prestrašen in odvisen od razlage strokovnjaka. Prav zato OECD poudarja, da je zaupanje bistven del odnosa med pacientom in sistemom, posebej pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, ki so od zdravstva odvisni dolga leta. Dobra izkušnja v primarnem zdravstvu pri tem ni malenkost: gre z roko v roki z višjim zaupanjem v sistem, daljši odnos z izbranim zdravnikom pa to zaupanje še krepi.

To se v praksi vidi zelo preprosto. Če ima pacient občutek, da ga zdravnik posluša, da si zanj vzame čas in da se informacije med izvajalci ne izgubljajo, bo prej sledil zdravljenju. Če pa mora vsakemu znova razlagati isto zgodbo, če do termina težko pride ali če dobi nasprotujoča si pojasnila, začne zaupanje razpadati. In ko razpade, razpade še nekaj drugega: občutek varnosti.

Foto: Pogovor med zdravnikom in pacientom Vir: Freepik

Kdaj zaupanje odloča tudi pri ljudeh, ki niso bolni?

Najbolj očitno pri preventivi. Cepljenje, presejalni programi, zgodnje odkrivanje raka, duševnozdravstveni programi in zdravstvena pismenost delujejo samo, če ljudje verjamejo, da jim sistem svetuje v njihovem interesu. NIJZ v najnovejšem poročilu o neenakostih v zdravju poudarja prav pomen zdravstvene pismenosti, presejalnih programov SVIT, ZORA in DORA ter programa MIRA, obenem pa tudi krepitev primarnega zdravstva do leta 2031. To ni birokratski seznam. To je zemljevid zaupanja: prej ko ljudje verjamejo informacijam, prej pridejo do pomoči.

To je dobro ubesedila izr. prof. dr. Tanja Kamin, raziskovalka s Fakultete za družbene vede, ki je zapisala: »Ena od ključnih predpostavk za dobro delovanje zdravstvenega sistema … je ta, da mu ljudje zaupajo.« V isti recenziji opozori, da upad zaupanja ni le komunikacijski problem, ampak problem, ki lahko pri preventivi odpira prostor mitom, strahu in ravnanjem, škodljivim za skupnost. V Sloveniji je to posebej vidno pri cepljenju, kjer raziskava NIJZ in FDV pokaže, da ljudje najbolj zaupajo prav zdravstvenim delavcem, ne pa forumom in družbenim omrežjem.

Kaj se zgodi, ko zaupanje poči?

Takrat težava ni več samo osebna, ampak sistemska. OECD ugotavlja, da ljudje, ki so v zdravstvu doživeli dogodek, ki bi jim lahko škodil denimo težaven dostop do termina, napačno diagnozo ali slabo komunikacijo med strokovnjaki sistemu zaupajo precej manj kot tisti brez takšne izkušnje: 45 odstotkov proti 70 odstotkom. To je ogromna razlika. Pove, da zaupanje ne pade zaradi ene naslovnice ali ene objave na spletu, ampak pogosto zaradi konkretne izkušnje.

Slovenija tu ni izjema. Po zdravstvenem profilu Evropske komisije je bilo leta 2024 v Sloveniji 4,6 odstotka ljudi z izraženo zdravstveno potrebo takih, ki do potrebne obravnave niso prišli, medtem ko je bilo povprečje EU 3,6 odstotka. Glavni razlog so bile dolge čakalne dobe. Poročilo gre še dlje: leta 2024 je več kot tri mesece na operacijo sive mrene čakalo 90,6 odstotka pacientov, pri operacijah kolka in kolena pa skoraj vsi. Te številke niso samo organizacijski podatek. So tudi udarec zaupanju.

Foto: Čakanje na zdravstveni pregled Vir: Freepik

Ali drži, da je zaupanje le stvar prijaznosti?

Ne. Prijazen odnos pomaga, vendar sam ne zadošča. Zaupanje nastaja tam, kjer so oskrba, varnost, pravočasnost in pojasnila skladni med seboj. Slovenska stran vlade o kakovosti v zdravstvu izrecno navaja, da bosta boljša kakovost oskrbe in večja varnost prispevali k večjemu zadovoljstvu pacientov, to pa bo izboljšalo splošno zaupanje v zdravstveni sistem. Tudi nacionalna strategija kakovosti in varnosti poudarja, da je zaupanje pacientov odvisno od številnih dejavnikov, predvsem od tega, kako sistem preprečuje napake, se nanje odziva in kako pregledno deluje.

Zato drži nekaj pomembnega: zaupanje da, slepa vera ne. Dober zdravstveni sistem ne zahteva, da človek molče verjame, ampak da lahko vpraša, dobi razumljiv odgovor in vidi, da se napake ne skrivajo pod preprogo. Prav zato WHO za evropske zdravstvene sisteme danes govori o cilju, da ima vsak človek dostop do prave oskrbe, ob pravem času, na pravem mestu, pri pravem strokovnjaku in brez finančne stiske. To je pravzaprav zelo natančna definicija zaupanja.

Zakaj je slovenski in evropski okvir pri tem tako pomemben?

Ker zaupanje ne raste v praznem prostoru. Slovenija ima po oceni Evropskega observatorija skoraj univerzalno dostopen sistem, ki je pretežno javno organiziran, stroški iz žepa pa so pri nas še vedno nekoliko nižji od povprečja EU. To je pomembna osnova. Hkrati pa isti evropski viri opozarjajo, da ravno dostopnost, kadrovske vrzeli in dolge čakalne dobe najbolj načnejo občutek, da sistem deluje pravično in pravočasno.

Evropa je po pandemiji to lekcijo očitno vzela resno. WHO opozarja na »rastoči primanjkljaj zaupanja«, kadar primarno zdravstvo ostaja preobremenjeno, zaposleni izgorevajo, ljudje pa težko pridejo do prvega stika s sistemom. Zato razprava o zaupanju ni sentimentalna. Je razprava o tem, ali bo človek v trenutku stiske verjel, da mu bo sistem res stal ob strani.

Foto: Čakalna vrsta Vir: Freepik

Kaj nam to pove za naprej?

Zdravstveni sistem brez zaupanja še vedno obstaja, vendar deluje slabše, dražje in bolj boleče. Ko ljudje verjamejo, da bodo dobili jasno, varno in pravočasno pomoč, je zdravljenje lažje, preventiva močnejša, javno zdravje pa stabilnejše. V tem smislu zaupanje ni dodatek k zdravstvu. Je eden njegovih temeljev.

Pripravil: L. H.
Viri: OECD, Evropska komisija, NIJZ, WHO Europe, GOV.SI

The post Zakaj je zaupanje v zdravstvo tako pomembno? first appeared on NaDlani.si.