Zakaj je tožilec Valenčič vložil ovadbo v aferi Litijska mimo vložišča?

Ne samo, da buri sama vsebina kazenske ovadbe Specializiranega državnega tožilstva v primeru afere Litijska, saj se v njej od sodišča zahteva preiskava zoper dva nižja uradnika pravosodnega ministrstva, ne pa tudi zoper ključne akterje, se v zadevi poraja tudi zaskrbljujoče vprašanje glede načina vložitve same ovadbe.

V konkretni zadevi smo že poročali, da so nas dosegle informacije, da naj bi se pod ovadbo podpisani tožilec Boštjan Valenčič (poznan iz primera Trenta) med pisanjem znašel pod političnim pritiskom svoje nadrejene in stranke Gibanje Svoboda. Od njega naj bi zahtevali, pod pretnjo notranjega nadzora, da je ovadba napisana “pravilno” in vložena mimo vložišča. To naj bi neki sodnici zaupal sam Valenčič.

Ko kazenska ovadba prispe v vložišče sodišča, se le-ta v vložišču sodišča evidentira (datum prejema, dodeli se opravilna številka itd.) in dodeli sodniku v skladu s pravili. V primeru zahteve za preiskavo je nato sodnik tisti, ki odloča o njenem sprejetju ali zavrnitvi. V primeru sprejetja nato sledi sama sodna preiskava. Ker je ovadba v konkretnem primeru šla mimo vložišča, natančneje preko kurirja, se postavlja vprašanje glede integritete sodnega sistema. Se je to morebiti dogodilo z namenom, da ovadba roma v roke izbranega in dogovorjenega sodnika?

Dodatno težo pomislekom daje sama vsebina kazenske ovadbe. Specializirano državno tožilstvo v svoji ovadbi namreč od sodišča ne zahteva preiskave zoper nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in premierja Roberta Goloba, ampak zahteva preiskavo zgolj zoper dva uradnika pravosodnega ministrstva (Uroša Gojkoviča in Simona Starčka), podjetnika Sebastjana Vežnaverja, ki je z dobičkom prodal razpadajočo stavbo, in gospodarsko družbo (Cenzurirano medijsko svetovanje d. o. o.).

Medtem ko se nekdanjemu generalnemu sekretarju na pravosodnem ministrstvu Gojkoviču in nekdanjemu vodji Službe za nepremičnine in investicije ter varnost Starčku “očita, da sta pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabila svoj položaj in s tem nekomu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, po drugi strani pa posledično povzročila premoženjsko škodo”, se nekdanjo pravosodno ministrico kratko malo predstavi kot nekakšno žrtev njenih uradnikov, ki ji naj ne bi ustrezno predstavili pomanjkljivosti stavbe. V primeru predpostavke, kar se zdi skoraj nemogoče, da Švarc Pipanova ni bila seznanjena s pomanjkljivostmi stavbe, pridemo do zaključka, da je ravnala izredno malomarno, da se o večji investiciji ministrstva, ki ga vodi, očitno sploh ni pozanimala. Četudi se ni pozanimala o zadevi, pa je dejstvo, da je kot ministrica predstavljala nosilko odgovornosti nakupa. Brez njenega podpisa pogodbe do nakupa propadajoče stavbe ne bi moglo priti.

V zvezi s finančnim ministrom ni za pozabiti, da je odigral ključno vlogo, da so bila sredstva za nakup Litijske zagotovljena. Nakup, ki ni bil načrtovan v državnem proračunu za leto 2023 niti v dveh rebalansih proračuna, se je zagotovil kar iz proračunske rezerve. Računsko sodišče pa je nato tudi ugotovilo, da je ministrstvo kršilo zakon o javnih financah. Ker je vlada sporni nakup izglasovala soglasno, sama odgovornost za nakup seveda sega vse do samega premierja.

Foto: Fotomontaža Demokracija

Zaradi interesa postopka in varstva tajnosti SDT ne odgovarja na vprašanja

Ker zaupanje v neodvisno in nepristransko pravosodje predstavlja enega od temeljnih stebrov pravne države, so informacije okrog obstoja domnevnih pritiskov na tožilstvo in pa sum o usmerjanju zadev izbranemu sodniku še toliko bolj zaskrbljujoče. V petek smo na Specializirano državno tožilstvo naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kako je možno, da tožilstvo ne procesira ostalih, ki so bili udeleženi pri nakupu, denimo finančnega ministra Boštjančiča, ki je omogočil, da se je nakup stavbe financiral iz proračunske rezerve, in predsednika vlade, ki je glasoval za nakup na seji vlade, ki je potekala pred koncem leta 2023. Naslovili smo tudi vprašanje glede točnosti informacij v zvezi s pisanjem kazenske ovadbe, če se je torej vršil pritisk nadrejene in s strani stranke Gibanje Svoboda, in pa sam način vložitve kazenske ovadbe. Če je torej do tovrstne vložitve prišlo, da bi zadeva romala v roke pravega sodnika. Žal konkretnih odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli. “Zadeva, v kateri povprašujete, se nahaja v fazi sodne preiskave, zaradi interesa postopka in varstva tajnosti pa vam več informacij ne moremo posredovati,” so nam namreč odgovorili.

A. H.