Zakaj iz slovenskih vod izginjajo ribe? Tu so razlogi

Takšni primeri kažejo, da so slovenske vode izpostavljene vse več različnim pritiskom, ribje populacije pa vse težje ohranjajo ugodno stanje.

LJUBLJANA – Slovenske vode so pod vse večjim pritiskom. Medtem ko največ pozornosti namenjamo onesnaženju, podnebnim spremembam in posegom v vodotoke, pri upravljanju ribjih populacij ne smemo prezreti niti pritiska ribojedih živali.

V zadnjih tednih je javnost pretreslo več zgodb o slovenskih rekah. V Studenčnici pri Ptuju je zaradi fekalnega onesnaženja poginilo okoli 28 ton postrvi, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na vse slabše stanje sulca v srednji Savi.

Takšni primeri kažejo, da so slovenske vode izpostavljene vse več različnim pritiskom, ribje populacije pa vse težje ohranjajo ugodno stanje.

Na stanje ribjih populacij danes vpliva več med seboj povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so regulacije vodotokov, gradnja hidroelektrarn in drugih vodnih pregrad, podnebne spremembe, suše, izguba drstišč, slabšanje habitatov, občasna onesnaženja, bolezni ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst.

Upravljanje ribjih populacij zato postaja vse zahtevnejše, saj se vplivi posameznih dejavnikov med seboj prepletajo in pogosto tudi stopnjujejo.

Onesnaženje ni edini dejavnik

Poleg sprememb v okolju na ribje populacije vpliva tudi pritisk naravnih plenilcev.

Med najpomembnejšimi ribojedimi živalmi v slovenskih celinskih vodah je evrazijska vidra (Lutra lutra), katere populacija se v Sloveniji uspešno povečuje. Tudi njen vpliv je zato treba obravnavati skupaj z drugimi dejavniki, ki vplivajo na stanje ribjih populacij.

Vidra je prilagodljiv ribojedi plenilec. Ribe predstavljajo več kot 80 odstotkov njene prehrane, izbira plena pa je odvisna predvsem od njegove razpoložljivosti v posameznem vodotoku.

Uspešna vrnitev vidre prinaša nova vprašanja

Vrnitev evrazijske vidre je ena največjih naravovarstvenih zgodb zadnjih desetletij. Zaradi izboljšanja kakovosti voda in dolgoletnega varstva se je uspešno vrnila v velik del slovenskih vodotokov.

Po podatkih dosedanjih spremljanj je danes prisotna na več kot 70 odstotkih ozemlja Slovenije, njena razširjenost pa se še naprej povečuje. Podatki izvajalcev ribiškega upravljanja kažejo izrazit trend širjenja vrste, kar potrjujejo tudi rezultati državnega monitoringa.

Uspešno varstvo vrste zato danes odpira vprašanje, kako dolgoročno uskladiti naravovarstvene cilje z ohranjanjem avtohtonih ribjih populacij.

»Vprašanje danes ni več, ali vidro varovati. To je pomemben naravovarstveni cilj. Ključno vprašanje je, kako ob uspešnem varstvu vrste dolgoročno ohranjati tudi avtohtone ribje vrste, ki so ogrožene v evropskem merilu. Noben dejavnik na ribe ne vpliva samostojno, zato moramo njihove vplive vedno obravnavati celostno,« poudarjajo na Zavodu za ribištvo Slovenije (ZZRS).

Več kot 80 odstotkov prehrane vidre predstavljajo ribe

Odrasla vidra dnevno zaužije približno kilogram hrane, kar pomeni okoli 300 kilogramov rib na leto.

Praviloma ne izbira največjih rib. Pogosteje lovi manjše in srednje velike osebke, saj je takšen lov energijsko učinkovitejši. Ker mora zaradi hitrega metabolizma loviti skoraj vsak dan, je razpoložljivost rib zanjo ključni pogoj za preživetje.

Manjši salmonidni vodotoki so pomemben življenjski prostor avtohtonih ribjih vrst, hkrati pa predstavljajo primeren habitat za evrazijsko vidro.

Njena prehrana se prilagaja razpoložljivosti plena, zato lahko na območjih z majhnimi ali že obremenjenimi ribjimi populacijami pomeni dodaten pritisk, ki ga je treba upoštevati pri upravljanju voda.

Ta vpliv je lahko najizrazitejši v manjših salmonidnih vodotokih, ribogojnicah ter na območjih z ogroženimi ali izoliranimi ribjimi populacijami, kakršna je na primer populacija soške postrvi. Tam se plenilski pritisk združuje z drugimi obremenitvami, kot so izguba habitatov, podnebne spremembe in regulacije vodotokov.

Podobne izzive poznajo po vsej Evropi

Raziskovalci po Evropi vse več pozornosti namenjajo spremljanju vpliva vidre na občutljive salmonidne vodotoke in ribogojnice.

Na Češkem država zaradi škode, ki jo vidra povzroča v ribogojnicah in ribnikih, lastnikom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev izplačuje odškodnine.

Ribogojnice zaradi velike gostote rib predstavljajo okolje, v katerem je vpliv vidre lahko še izrazitejši. Takšne primere poznamo tudi v slovenskih ribogojnicah.

V Avstriji vpliv vidre na salmonidne vodotoke spremljajo tudi ob rednem vlaganju rib, raziskave na Poljskem pa opozarjajo, da škoda pogosto ne nastane le zaradi uplenjenih rib, temveč tudi zaradi poškodb večjega števila rib v ribogojnicah.

»Spremljanje številčnosti vidre in njenega vpliva na ribje populacije je danes pomemben del sodobnega ribiškega upravljanja,« dodajajo na ZZRS.

Ključ je v ravnovesju

Strokovnjaki poudarjajo, da cilj ni zmanjševanje pomena varstva vidre, temveč iskanje ravnovesja med ohranjanjem zavarovane vrste in dolgoročnim varstvom avtohtonih ribjih populacij, ki so ogrožene tudi v evropskem merilu.

»Uspešno varstvo vidre in učinkovito upravljanje ribjih populacij nista nasprotujoča si cilja. Nasprotno, oba temeljita na kakovostnih podatkih, rednem monitoringu in odločanju na podlagi znanstvenih ugotovitev,« še poudarjajo na ZZRS.

Le takšen pristop lahko dolgoročno zagotovi, da bodo slovenski vodotoki ostali življenjski prostor tako za evrazijsko vidro kot za avtohtone ribje vrste.

Pripravil: Nadlani.si, ZZRS
Foto: ZZRS

<p>The post Zakaj iz slovenskih vod izginjajo ribe? Tu so razlogi first appeared on NaDlani.si.</p>