Zakaj Fajonova po štirih letih še ni končala vojne v Ukrajini?

Še v času prejšnje vlade smo lahko poslušali ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, kako je potrebno pogajati se, da pride do konca vojne v Ukrajini. Štiri leta pozneje retorika ostaja podobna, a vojne še zdaleč ni konec, razmere na terenu tako ostajajo praktično podobne.

“Zima je tu, mraz je in ljudje resnično trpijo – civilisti, ženske, otroci. To ne sme postati nova normalnost,” pravi ministrica iz kvote SD Tanja Fajon, ki se udeležuje današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Kot pravi, je potrebno ustaviti vojno in Rusijo prisiliti, da bo pristala na prekinitev ognja, pravičen in trajen mir za Ukrajino.

Slovenija podpira sveženj sankcij

Fajonova pravi, da Slovenija podpira pritisk na Moskvo, vključno s predlogom 20. svežnja sankcij EU, o katerem bo na današnjem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU tekla beseda. Prvotna želja je bila sicer, da bi bil sveženj sprejet pred četrto obletnico vojne, a to po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas ni za pričakovati, ker Madžarska nasprotuje sankcijam. Blokada bo po navedbah Petra Szijarta, madžarskega zunanjega ministra, “veljala, dokler Ukrajina ne bo ponovno vzpostavila tranzita nafte prek naftovoda Družba na Madžarsko in Slovaško”.

Po navedbah STA Fajonova glede pogajanj med Rusijo in Ukrajino še pravi, da mora tudi Evropa sedeti za pogajalsko mizo. Po navedbah Kallasove se bo danes razpravljalo o tem, kaj bi morala Evropa v morebitnih pogovorih z Rusijo zahtevati od Rusije. V dokumentu o evropskih interesih v pogajanjih o miru v Ukrajini je zapisano, da bi morala Rusija umakniti vse svoje sile iz drugih držav, kot sta Moldavija in Gruzija. Med zahtevami pa je mogoče še zaslediti “zahteve, da Rusija omeji število vojakov, izvede svobodne in poštene volitve, prispeva k obnovi Ukrajine ter ustavi kibernetske napade in vmešavanje v volitve v Evropi”.

Zunanja ministrica Tanja Fajon (Foto: EU)

Evropejci brez pogajalskega sedeža

Mogoče se je le strinjati, da je po štirih letih resnično že zdavnaj napočil čas, da se zaključi z izvajanjem ruske agresije v Ukrajini. A v luči izjav Fajonove se je vendarle treba tudi zavedati realnosti, in sicer, da je prihodnost Ukrajine odvisna zlasti od izida pogajanj Trumpove administracije s Kremljem. Evropejci so namreč postavljeni pred vrata pogajalske sobe.

Čeprav so se v zadnjem letu okrepila prizadevanja za končanje vojne, ključna vprašanja še vedno ostajajo nerešena. Usoda Donbasa po več krogih mirovnih pogovorov med sprtima stranema, glavna ovira na poti do miru. ZDA si želijo, da bi se vojna končala do poletja. Iz tega razloga pritiskajo na obe strani. V zadnjih tednih so posredovale v več krogih pogovorov, ki pa še niso prinesli preboja. V času nizkih temperatur Rusija nadaljuje s krepitvijo napadov na Ukrajino, pri čemer tarčo predstavlja ukrajinska energetska infrastruktura. K miru v Ukrajini sicer poziva tudi papež. “Miru ni mogoče odložiti. To je nujna potreba, ki jo je treba uresničiti z odgovornimi odločitvami,” je izpostavil v nedeljski molitvi na Trgu svetega Petra v Vatikanu.

V zvezi z željo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se obnovi dialog s Putinom, je nekdanji premier in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša nedavno opomnil, da pogovor Macrona in Putina v preteklosti ni obrodil sadov. Kot pravi, se je Evropa žal znašla v situaciji, ko se Putin ne želi pogovarjati. “On se pogovarja z ZDA.” Pri čemer pa se je po njegovem treba zavedati, da je to, kar se dogaja v Ukrajini, proksivojna. “Gre za spopad na tujem ozemlju, kjer se merijo moči predvsem med ZDA in Kitajsko, Evropa je pa tukaj stranski igralec. Se pravi, tudi če bo kdo šel tja, ne bo ničesar spremenil, ker nima realne moči,” je bil jasen.

Macron in Putin za zdaj že slavno dolgo mizo v Kremlju (foto: EPA)

Ministričina retorika o potrebi pogajanj in izvajanju pritiskov je nedvomno všečna, a v kontekstu realnega razmerja moči deluje kot ponavljanje znanih političnih parol, a brez nekega efekta v praksi. Vsekakor pa je nujno, da Evropa še naprej aktivno podpira Ukrajino in ji nudi vso potrebno pomoč, da se lahko ta še naprej upira ruskemu agresorju.

A. H.