»Zakaj država dopušča, da občine po zaključeni javni razgrnitvi OPN nezakonito spreminjajo prostorske načrte, nato pa te nepravilnosti uzakonijo z Odlokom OPN, ki zavezuje vse, tudi oškodovane lastnike?«

5 hours ago 13
ARTICLE AD

»Dopis, ki se ga ne splača ignorirati«, sem 9. aprila 2025 naslovil na najširši krog relevantnih prejemnikov: na vsa pristojna ministrstva, državne institucije in nadzorne organe, vsem poslancem Državnega zbora in Državnega sveta ter slovenskim evropskim poslancem, parlamentarnim odborom, političnim strankam, nevladnim organizacijam, akademskim ustanovam, vsem glavnim slovenskim  medijem ter številnim vplivnim posameznikom iz javnega življenja vključno s predsednico republike.

Naslovnike sem prosil za odgovor, za njihovo stališče in utemeljitev.

Vsem, ki so se odzvali, se lepo zahvaljujem za njihov čas in voljo, da so se opredeli do pomembnega vprašanja, ki zadeva naš skupni slovenski prostor, zakonitost postopkov in prihodnost države.

Prejel sem deset odgovorov.

Predsednica Republike Slovenije je odgovorila, da ne more in ne sme posegati v delo neodvisnih državnih organov ali organov lokalne samouprave ter presojati, ali so njihove odločitve pravilne ali ne.

Upravno sodišče RS (Urad predsednice), je odgovorilo, da ni pristojno dajati nasvetov, mnenj ali stališč izven konkretnih postopkov, ki jih vodi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorilo, da ni pristojno za postopkovno spremljanje sprejemanja prostorskega akta.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Direktorat za okolje), je odgovorilo, da Dopis odstopa v reševanje pristojnemu organu.

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna je odgovorilo, da niso pristojni za podajo odgovorov v zvezi s problematiko izpostavljeno v Dopisu.

Informacijski pooblaščenec je odgovoril, da v tem primeru ne gre za zadevo, ki bi bila v pristojnosti IP.

Skupnost Občin Slovenije odgovarja, da nima pristojnosti za poseganje v postopke priprave ali sprejemanja OPN-jev v občinah.

Iskreno pa se zahvaljujem Komisiji za preprečevanje korupcije, od koder so odgovorili, da bodo prijavo obravnavali in pa Računskemu sodišču RS, ki je odgovorilo, da bo Dopis obravnavalo kot pobudo za uvedbo revizije poslovanja Občine Kamnik in da se bo do konkretnih ravnanj lahko opredelilo le na podlagi izvedene revizije.

Posebej lepo se zahvaljujem poslancu Državnega zbora RS Alešu Lipičniku. Bil je edini poslanec državnega zbora (in tudi edini izmed vseh slovenskih evropskih poslancev), ki je našel potrebno spoštovanje in voljo za odgovor. Čeprav Lipičnik ni podal konkretnega odgovora na zastavljeno vprašanje, je njegov odgovor vendarle pomenljiv, saj zgovorno odraža odnos politike (in stroke) do slovenskega prostora in do svojih državljanov (odgovor Aleša Lipičnika se nahaja na koncu pisma).

Kljub temu, da od Ministrstva za naravne vire in prostor nisem dobil odgovora, se ministrstvu zahvaljujem za njihov večmesečni trud, da bi odpravilo nepravilnosti, ki se jih poslužuje Občina Kamnik. Žal pa Občina ministrstva ne jemlje resno, saj izvajalci nepravilnosti ne prevzemajo osebne odgovornosti, temveč zgolj inštitucionalno, kar pomeni, da bodo škodo, ki jo zavestno povzročajo, poplačali davkoplačevalci.

Povsem pa razumem medije, zakaj se na moj Dopis niso odzvali. V senzacionalistični in kapitalistični družbi mediji niso več varuhi razuma, ampak predvsem trgovci s pozornostjo. In pozornost se najbolje prodaja, ko nekaj eksplodira. Odkrivanje tempirane bombe, ki tiktaka sredi mesta, ni dovolj senzacionalno. Od tega ni dobička. Bomba postane zanimiva šele, ko eksplodira. A prav v tem je tragedija sodobne medijske kulture; bolj kot raziskovalce resnic potrebuje dobre opisovalce dramatičnih posledic. Lažje, varneje in bolj herojsko je odnašati ostanke iz pogorišča, kot pa se izpostavljati nevarnosti in gasiti požar, ki se še ni razplamtel in za katerega še nihče ne ve.

Vprašanje, ki sem ga v Dopisu zastavil naslovnikom ni osebno, ampak družbeno pomembno. Gre za vprašanje pravne države, vprašanje spoštovanja Ustave RS, vprašanje zlorabe oblasti in nenazadnje vprašanje odgovornosti do prostora in naše prihodnosti ter prihodnosti naših otrok.

Odgovori, ki sem jih prejel od naslovnikov, pa se tega bistva sploh ne dotaknejo (razen odgovora Aleša Lipičnika). Namesto njihovega stališča in utemeljitve, sem od naslovnikov prejel pravno varnostno distanco, birokratsko frazeologijo in medinstitucionalno prelaganje odgovornosti. In to v primeru, kjer je dokazno gradivo povsem enostavno dostopno, kjer se zloraba dogaja na očeh celotne stroke, institucij ter javnosti in kjer je nezakonitost vidna in preverljiva. Vendar reakcije ni.

Če nek organ ugotovi, da “ni pristojen”, s tem ni podal odgovora na vprašanje, ki sem ga zastavil. Če drug organ pravi, da ne daje mnenj, to še ne pomeni, da nima stališča; to pomeni le, da ga noče izraziti. Če nihče ne ukrepa, čeprav je zloraba očitna, potem ne gre za pomanjkanje pristojnosti, ampak za sistemsko disfunkcijo. Če se velika večina naslovnikov zateče k molku, namesto, da bi odgovorili na vprašanje, to ni samo ignoranca, ampak nevarna tišina. V tej tišini ni težko razbrati tihe privolitve. In če država na očitne kršitve ne reagira, ne le da izgublja zaupanje, ampak aktivno prispeva k razkroju pravne države.

Država, kjer si institucije ob goreči hiši umivajo roke in se medsebojno pomenkujejo, kdo ni odgovoren za požar, ne more in ne sme dolgoročno obstati, ker je prenevarna za državljane.

Če je kamniška praksa sprememb OPN-ja po javni razgrnitvi prisotna tudi v drugih občinah (kar glede na molk večine naslovnikov sploh ni izključeno), potem si lahko samo predstavljamo, kaj to pomeni za prostor, okolje, lastninske pravice in prihodnje generacije.

Zato ne iščem več vašega stališča in utemeljitve, ampak vašo odgovornost. Vaš odziv bom razumel kot osebno in institucionalno odločitev, ali želite biti del rešitve ali pa del problema, ki ga Slovenija ne more več skrivati pod preprogo (svinjarija bo preprogo razkrojila, pa naj bo še tako trpežna). Zato vam ponovno zastavljam vprašanje:

Zakaj država dopušča, da občine po zaključeni javni razgrnitvi OPN nezakonito spreminjajo prostorske načrte, nato pa te nepravilnosti uzakonijo z Odlokom OPN, ki zavezuje vse, tudi oškodovane lastnike?

S spoštovanjem,

Tomaž Schlegl, univ. dipl. inž. arh.

P.S.
Odgovor poslanca Državnega Zbora RS Aleša Lipičnika:

Spoštovani,

čeprav vseh primerov, ki jih navajate, ne poznam v podrobnosti, lahko iz izkušenj potrdim, da so prakse Občine Kamnik pri urejanju prostora izrazito nenavadne in že dolga leta predstavljajo resno korupcijsko tveganje. Kot občinski svetnik se tem praksam upiram že od leta 2014, vendar žal ostajam v manjšini. Če se ozrem v zadnjih deset let, lahko rečem, da se je sistem prostorskega načrtovanja v naši občini spremenil v nekontroliran »divji zahod«, kjer ni več pravil, še manj pa nadzora. Odločitve o rabi prostora niso več utemeljene v strokovnih presojah, temveč se kažejo zgolj kot posledice interesnih dogovorov, ki nimajo nobene povezave z javnim interesom, pač pa gre vedno znova za interese peščice »privilegirancev«.

Primeri praks:

Območje KIK-a se je kljub deklarirani turistično-rekreacijski namenski rabi postopoma razvilo v največje organizirano območje črne gradnje v Sloveniji, kjer je bilo med drugim na črno posekanih več kot 60 hektarov gozda. V njem brez ustrezne pravne podlage nastajajo novi objekti, ki se priklapljajo na javna omrežja brez jasnih soglasij. Zakaj in kako se to lahko dogaja je nemogoče razumeti, če razmišljamo v okviru tistega, kar je zakonsko sprejemljivo.

Velika Planina, naša naravna in kulturna dediščina, se spreminja v ekološko katastrofo, ki ogroža vire pitne vode občanom občine Kamnik. Kljub jasnim zakonskim obvezam Občina Kamnik namreč ne zahteva vzpostavitve sanitarnih ukrepov na Veliki Planini in ne preprečuje izpustov fekalij neposredno v vodovarstvena območja.

Zadnje “čudežno odkrite” so zazidljive površine, nastale s preoblikovanjem kmetijskih zemljišč in so pridobljene na čudežen način, ki ga zaenkrat nihče ne razume. Nekateri občani namreč navajajo, da gre za več kot 3,5 hektarov zazidljivih površin, pravne razlage in podlage od kje in zakaj pa ne razume nihče in so šle vsekakor mimo uveljavljenih postopkov prostorskega načrtovanja.

Takih primerov je dovolj in preveč. A najpomembnejše je, da ne gre zgolj za »korupcijska tveganja«, kot bi se reklo v jeziku politične korektnosti – pač pa gre za dejanska, sistemska odstopanja od zakonitosti, ki jih občinska uprava ne more več skrivati. Zato podpiram vaše opozorilo. Prav je, da se praksa, kjer se javna razgrnitev razume kot zgolj formalnost, konča. Zakon določa jasne meje postopkov, ki se po razgrnitvi ne smejo več spreminjati, saj to neposredno ogroža pravice posameznikov in načelo pravne varnosti. Če pride do sprememb po tej fazi – brez nove razgrnitve – je to kršitev pravnih norm, ki nas ščitijo. Javno razgrnitev razumem kot ključen mehanizem demokratičnega nadzora nad prostorskim razvojem. Občina pa bi morala biti prvi varuh tega mehanizma – ne pa dežurni goljuf, ki ga poskuša izigrati. Na žalost pa smo v Kamniku že dlje časa priča nasprotnemu – Občina Kamnik se je iz varuha zakonitosti prelevila v njenega največjega kršitelja.

S spoštovanjem, 25.4.2025,

poslanec Državnega Zbora RS
Aleš Lipičnik

V sre., 9. apr. 2025 ob 13:04 je oseba Tom Schlegl <vitapika@gmail.com> napisala:

Spoštovani!

Posredujem vam pismo, ki sem ga naslovil predsednici Republike, predsedniku Vlade, predsednici Državnega zbora, vsem poslancem Državnega zbora, vsem državnim svetnikom in drugim pristojnim državnim institucijam ter parlamentarnim strankam. Gre za škandal, ki zavestno in sistematično krši pravno državo.

Tomaž Schlegl

Spoštovani!

Zakaj država Slovenija dopušča, da občine po zaključeni javni razgrnitvi OPN nezakonito spreminjajo prostorske načrte, nato pa te nepravilnosti uzakonijo z Odlokom OPN, ki zavezuje vse, tudi oškodovane lastnike?

Prosim za vaše stališče in utemeljitev.

Tomaž Schlegl

V nadaljevanju prilagam dopis z dokazi, ki sem ga posredoval Občini Kamnik.

Zadeva: DOPIS, KI SE GA NE SPLAČA IGNORIRATI

Spoštovani!

Za vas je javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta le minorna prepreka, ki jo je potrebno karseda hitro prestopiti, da se potem lahko nemoteno izvajajo mahinacije z namensko rabo prostora.

Več mesecev sem se vljudno in korektno obračal na vas ter zahteval pojasnila v zvezi z nepravilnostmi, ki ste jih v prostorskem aktu izvajali po javni razgrnitvi. Od vas sem bil deležen le skopih irelevantnih odgovorov, predvsem pa molka in ignorance. Nisem se obračal na Informacijskega pooblaščenca, pa čeprav sem moral na informacije javnega značaja, ki sem jih zahteval od vas, čakati kar 127 dni. Iz njih je razvidno, da vas je Ministrstvo za naravne vire in prostor vseskozi opozarjalo na nepravilnosti v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Na njihova opozorila se niste ozirali. Nonšalantno ste jim odgovorili, da Občina prevzema vso odgovornost za vključitev novih sprememb po javni razgrnitvi. Lahko je prevzeti takšno odgovornost, če veste, da osebno ne boste odgovarjali in da bodo vaše mahinacije, v kolikor bodo odkrite, zgolj bremenile davkoplačevalce (primer Domžale). Vaših odgovorov oz. pojasnil nisem mogel dobiti niti preko svetniških vprašanj, ki so vam bila zastavljena na sejah Občinskega sveta. Imeli ste se za vsemogočne. Vživeli ste se v vlogo cesarja Komoda. Za vas sem bil le Gladiator, katerega boj vam je bil v zabavo.

Očitno pa si filma niste ogledali do konca.

Zdaj imam dovolj vaše arogance. Moja toleranca do vašega samovoljnega početja, ki je trajala pet mesecev, je končana. Zato bom zdaj povsem neposreden in jasen.

Zavedati se morate, da javna razgrnitev ni le zoprna formalnost, ampak predstavlja ustavno pravico in ključno fazo v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta, s katero se seznani javnost z osnutkom prostorskega akta. Po javni razgrnitvi ni več možno dodeljevati ali odvzemati zazidljivih ali kmetijskih površin, kar bi lahko vplivalo na pravice posameznikov in na lokalno skupnost. Na dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta, obelodanjen na javni razgrnitvi, so dovoljene le še pripombe javnosti, ki jih Občina na podlagi strokovne utemeljitve bodisi upošteva ali pa ne.

Za boljše razumevanje vam to ponazorim s primerom. Ko trgovina zvečer zapre svoja vrata, vanjo ne morete več vstopiti in nakupovati. Nakupujete lahko naslednji dan, ko bo spet odprta. Če pa v zaprto trgovino vseeno vstopite, to ni več nakup, ampak vlom in kraja tistega kar vam paše.

Enako velja za občinski prostorski načrt. Po javni razgrnitvi spremembe namenske rabe niso več dovoljene! Vaš vdor (in razmetavanje) v dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta po javni razgrnitvi predstavlja zlorabo položaja ter zavestno kršitev pravnih in moralnih norm, za kar se uporablja izraz vandalizem oz. kriminal in kar si Občina, ki deluje v javnem interesu, ne bi smela privoščiti.

Od vas zahtevam, da mi nemudoma posredujete zakonsko podlago, na osnovi katere ste po zaključeni javni razgrnitvi Sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik št. 2 (SD OPN 2) lahko spreminjali vsebino OPN in na podlagi katere ste lahko izpeljali tri opisane spremembe (da ostalih, ki naj bi jih bilo po mojih preverbah več kot 30, sploh ne omenjam):

Sprememba RP 78

Območje TU-03 (parc. št. 765/2, 768, 769, 770/1, 770/2, 773/2, 782, 783/17, k.o. 1900 Tunjice) v Tunjicah predstavlja neokrnjeno naravo (travniki in gozdovi) v velikosti 3,3 ha, ki je bila pred sprejetjem Odloka SD OPN 2 v primarni kmetijski rabi. To območje ste po javni razgrnitvi opredelili v podrobni namenski rabi in tako pridobili 33.000 m2 zazidljivih stanovanjskih površin, ki ste jih razdeljevali po kmetijskih zemljiščih širom po občini (med drugim tudi na erozijsko ogrožena območja). Tudi če ste jih delili zastonj, to še ne pomeni, da ste dobrosrčni vladarji; ste namreč terminatorji našega skupnega prostora.

Zahtevam tudi, da zakonsko opredelite, zakaj Sprememba RP 78 ni bila opredeljena v javnem naznanilu (št. 3505-1/2018-5/1, 1.6.2022) in zakaj ni bila vključena v javno razgrnitev (13. 6. 2022 do 18. 7. 2022)

Sprememba Ss085

Kmetijskemu zemljišču (parc. št. 93/3, 93/6, 94/3 k.o. 1914 Znojile), v izmeri 800 m2, na vedutno izpostavljeni lokaciji izven strnjenega območja naselja Sela pri Kamniku, ste po javni razgrnitvi dodelili stanovanjsko namembnost na mestu glavnega vaškega vodohrama. Ogorčene krajane tolažite s tem, da jim bo Občina zgradila nov rezervoar, ki bo trikrat večji in pri katerem višina investicije sploh ne bo pomembna, saj bo plačan iz davkoplačevalskega denarja. Vračilo zazidljivih zemljišč, ki ga zahteva MKG, ste zagotovili z zemljišči, ki se nahajajo na območju TU-03 in so bila v primarni kmetijski rabi.

Zahtevam tudi, da zakonsko opredelite, zakaj Sprememba Ss085 ni bila opredeljena v javnem naznanilu (št. 3505-1/2018-5/1, 1.6.2022) in zakaj ni bila vključena v javno razgrnitev (13. 6. 2022 do 18. 7. 2022)

OPPN KA -171 

Področje KA -171 (parc. št. 1160/25, 1141/1 k.o. 1911 Kamnik), ki se nahaja na severnem pobočju Starega gradu, je zavzemalo 5 ha površine. Iz razvojnega in urbanističnega vidika je OPPN KA -171 predstavljal enega od ključnih infrastrukturnih projektov v občini, saj bi bil z realizacijo projekta (ki je v teku) starograjski gozd razbremenjen motornega prometa ter parkirišč, obenem pa bi se s poševnim dvigalom vzpostavil edinstven mestni gozd, ki je dostopen vsakomur in ga mesto Kamnik nujno potrebuje. Kamnik je namreč edino večje slovensko mesto, ki nima mestnega gozda. Poleg enostavnega dostopa do razgledne ploščadi bi projekt omogočal tudi revitalizacijo srednjeveškega gradu, ki je danes v popolnem razsulu. Po javni razgrnitvi ste enoto urejanja prostora OPPN KA -171 izvrgli iz Občinskega prostorskega načrta in lastnika oškodovali za 200.000 EUR. Sprememba je bila odkrita šele po sprejetju odloka SD OPN 2, saj lastnik o tem dejanju ni bil obveščen. Investicija je onemogočena.

Zahtevam tudi, da zakonsko opredelite zakaj ste OPPN KA -171, ki je bil naveden v javnem naznanilu (št. 3505-1/2018-5/1, 1.6.2022) in ki je bil opredeljen v javni razgrnitvi (13. 6. 2022 do 18. 7. 2022) izvrgli iz Občinskega prostorskega načrta po javni razgrnitvi.

Če zakonske podlage, katere zahtevam, obstajajo, potem nimate veliko dela. Določam vam rok, da izpolnite moje zahteve in to je: ponedeljek, 7. april 2025 do 12. ure.

Če v tem roku ne prejmem jasne pravne utemeljitve, ki bi opravičevala vaše ravnanje, bom ta dopis poslal vsem oddelkom občinske uprave, članom KS Sela ter vsem občinskim svetnikom.

Če do srede, 9. aprila 2025 do 12. ure tudi od njih ne dobim zadovoljivega odgovora, potem bom ta dopis posredoval na sledeče naslove:
Združenje občin Slovenije
Skupnost občin Slovenije
Transparency International Slovenia
Varuh človekovih pravic RS
Evropski varuh človekovih pravic
Vsi poslanci Državnega zbora
Vsi slovenski evropski poslanci (še posebej tisti poslanec, ki je z mahinacijo seznanjen)
Vse parlamentarne stranke
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Odbor za pravosodje
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Odbor za okolje in prostor
Odbor za regionalni razvoj
Odbor za proračunski nadzor
Državni svet Republike Slovenije
Računsko sodišče RS
Informacijski pooblaščenec RS
Urad za preprečevanje pranja denarja
Urad za nadzor proračuna
Specializirano državno tožilstvo
Ustavno sodišče RS
Upravno sodišče RS
Nacionalni preiskovalni urad
Komisija za preprečevanje korupcije
Generalna policijska uprava
Kriminalistična policija
Minister za naravne vire in prostor
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Minister za pravosodje
Minister za javno upravo
Minister za notranje zadeve
Minister za finance
Minister za okolje, podnebje in energijo
Minister za kulturo
Predsednik Državnega zbora
Predsednik Ustavnega sodišča
Predsednik Računskega sodišča
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Inštitut za politike prostora
Cipra Slovenija
Umanotera
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Televizije (RTV Slovenija, POP TV, Planet TV, Nova24TV)
Časopisi (Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Primorske novice)
Revije (Mladina, Jana, Reporter)
Novinarske agencije (Slovenska tiskovna agencija, N1 Slovenija)
Neodvisni mediji in portali (Necenzurirano, Pod črto, Požareport, Insajder, Siol)
Lokalni mediji (Gorenjski glas, Kamnik.info, Modre novice, Domžalsko-kamniške novice, Kamničan-ka)
Radijske postaje (radio 1, Val 202)
Fakulteta za arhitekturo
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Direktorat za kulturno dediščino
Ekologi brez meja

ter vplivnim osebam, katerih elektronski naslovi so javno dostopni na spletu:
Erika Žnidaršič
Andraž Teršek
Jurij Toplak
Drago Kos
Tomaž Vesel
Blaž Zgaga
Matej Šurc
Miro Cerar
Goran Klemenčič
Anuška Delić
Rok Praprotnik
Gregor Virant
Ivan Štuhec
Petra Lesjak Tušek
Igor E. Bergant
Marcel Štefančič
Gregor Golobič
Mojca Šetinc Pašek
Bernard Nežmah
Aljuš Pertinač
Rajko Pirnat
Bogomir Kovač
Luka Svetec
Marta Zabret
Noah Charney
Goran Završnik
Miha Zabret
Stojan Hergouth
Stanislav Knez

Tega, v kar ste me prisilili, ne morete več zaustaviti. Ne pomaga vam niti Ostrostrelec. Pošiljanje dopisov na omenjene naslove bo v skladu z navedenimi datumi izvedeno avtomatsko. Prekinitev postopka lahko prekinem le jaz osebno. Tudi morebitna poneverba dokaznega gradiva vam ne bo pomagala, saj sta javno naznanilo in javna razgrnitev ustrezno zavarovana na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Pripravljen sem vam bil oprostiti, če bi se zavzeli za rešitev problematike, ki ste jo povzročili. Pa se niste. Norčevali ste se iz mene, norčevali ste se iz Ministrstva, norčevali ste se iz stroke, norčevali ste se iz občanov in norčevali ste se iz Ustave RS.

Zdaj je Neoproščeno, kar pa za vas lahko pomeni Propad.

Ste akterji enega največjih škandalov na področju prostora in upam, da je v Sloveniji še kdo, ki verjame v pravno državo in vam bo stopil na prste.

Opomba št. 1:
Dopis je bil 3. aprila 2025 ob 11:00 poslan Občini Kamnik (obcina@kamnik.si) ter pripravl

Read Entire Article