Zakaj dobimo kurjo polt ob poslušanju dobre glasbe

Vsak jo je že doživel. Nepričakovano, pogosto brez opozorila. Ko se ob poslušanju določene pesmi ali glasbenega trenutka koža na rokah naježi, po hrbtenici pa steče nenavaden val. Kurja polt je ena najbolj skrivnostnih telesnih reakcij, saj se pojavi ob nečem, kar ni ne nevarno ne fizično. Gre za glasbo, zvok, čustvo. Ta odziv ni naključen. Ima ime, ima razlago in razkriva, kako tesno sta povezana človeško telo in doživljanje umetnosti.

Frisson ni le občutek, temveč odziv možganov

Pojavu, ki ga večina pozna kot kurjo polt ob glasbi, znanstveniki pravijo frisson ali kožni orgazem. Gre za kratek, a izrazit telesni odziv na močan zvočni dražljaj. Najpogosteje se pojavi ob nenadnem prehodu v glasbi, močnem vokalu, nepričakovanem zasuku melodije ali čustveno nabitem delu skladbe.

Takrat možgani sprostijo dopamin, hormon ugodja, v središču za nagrajevanje. To je isti sistem, ki se aktivira ob prijetnih okusih, zaljubljenosti ali občutku dosežka. Glasba tako dobesedno zadene možgane tam, kjer nastajajo občutki zadovoljstva.

Kurja koža

Zakaj telo reagira s kurjo poltjo?

Kurja polt je evolucijski ostanek. V preteklosti je pomagala povečati volumen dlake ob nevarnosti ali mrazu. Danes ta funkcija ni več uporabna, odziv pa je ostal.

Ob močnem zvočnem dražljaju možgani za hip zaznajo nekaj pomembnega. Telo se pripravi, mišice ob lasnih mešičkih se skrčijo, dlake se dvignejo. V naslednjem trenutku razum prevzame nadzor in ugotovi, da nevarnosti ni. Napetost se sprosti in spremeni v užitek.

Zato je ta občutek pogosto prijeten in celo zasvojljiv.

Vsi ljudje tega ne doživljajo enako

Kurja polt ob glasbi ni univerzalna. Raziskave kažejo, da jo redno doživlja približno polovica ljudi. Pogostejša je pri tistih, ki so bolj odprti za čustva, imajo bogato domišljijo in so občutljivejši za umetnost.

Takšni posamezniki glasbo poslušajo bolj poglobljeno. Ne slišijo le melodije, temveč zaznavajo strukturo, dinamiko in pomen. Možgani pri tem ustvarjajo močnejše povezave med slušnim centrom in območji, povezanimi s čustvi.

Zakaj se pojavi ravno ob določenih pesmih?

Niso vse pesmi enako učinkovite. Kurjo polt najpogosteje sprožijo skladbe z jasno gradnjo, tišino pred vrhuncem, nenadnim vstopom vokala ali orkestralnim razmahom. Pomembno vlogo ima tudi osebni spomin.

Glasba je močno povezana z avtobiografskim spominom. Pesem, ki je zaznamovala določen trenutek v življenju, lahko sproži telesni odziv tudi po več desetletjih. Telo se spomni, še preden se zavemo zakaj.

Povezava med glasbo, možgani in čustvi

Nevroznanstvene študije so pokazale, da se ob frissonu hkrati aktivira več možganskih področij. Poleg centra za nagrajevanje tudi amigdala, ki je odgovorna za čustva, in hipokampus, kjer nastajajo spomini. To pojasni, zakaj glasba lahko sproži solze, smeh ali globoko umirjenost. Gre za celosten odziv telesa, ne le za slušno izkušnjo.

Zakaj ta občutek iščemo znova in znova?

Kurja polt ob glasbi ni le zanimiv stranski učinek. Pač pa dokaz, da umetnost vpliva na človeka na najgloblji ravni. Ta občutek pomeni, da so možgani prepoznali nekaj vrednega pozornosti.

Zato se ljudje vedno znova vračajo k istim skladbam. Ne zaradi navade, temveč zaradi občutka, ki ga telo prepozna kot nekaj dobrega, varnega in pomembnega.

Glasba je varen sprožilec močnih občutkov

V vsakdanjem življenju so močni telesni odzivi pogosto povezani s stresom ali nevarnostjo. Glasba pa omogoča podoben odziv brez tveganja. Napetost se pojavi in se hitro razreši v ugodje. Prav zato ima glasba pomembno vlogo pri uravnavanju čustev, sproščanju in celo pri terapijah. Kurja polt ni naključje, temveč znak, da je telo našlo varen način, kako doživeti nekaj intenzivnega.

Te vsakodnevne navade imajo večji vpliv, kot si mislite

Kako v petih minutah srebru povrnete sijaj?

Vnuki bodo navdušeni: 5 staromodnih veščin, ki jih lahko naučite mlajše generacije

Kaj je včasih ponoči pomenila prižgana luč nad vhodnimi vrati?

Objava Zakaj dobimo kurjo polt ob poslušanju dobre glasbe se je pojavila na Vse za moj dan.