Zagorelo je v študentskem domu …

V enem od mariborskih študentskih domov se je sprožil požarni alarm. Receptorji in zaposleni so na požar opozorili študente, vsi skupaj pa so morali čim prej zapustiti dom in oditi na varno. Prihiteli so gasilci … K sreči ni šlo za pravi požar, temveč za evakuacijsko vajo v Študentskem domu 11 na Lentu.

Študentski domovi Univerze v Mariboru so v sodelovanju z Gasilsko brigado Maribor v torek, 20. oktobra 2026,  v Domu 11 izvedli vajo evakuacije za stanovalce in zaposlene. Na njej so udeleženci preverili poznavanje evakuacijskih poti ter pravilnega ukrepanja ob požaru ali drugi nevarnosti. Skrb za varnost stanovalcev in ozaveščanje o njenem pomenu sodita med prednostne naloge Študentskih domov Univerze v Mariboru. Stanovalcem zagotavljajo 24-urno varovanje. Zaposleni, ki pokrivajo receptorske lože študentskih naselij, pa so usposobljeni tudi za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Redne vaje evakuacije tako dopolnjujejo druge preventivne ukrepe in omogočajo praktično preverjanje pripravljenosti na nevarnost.

Vajo evakuacije za stanovalce in zaposlene izvedejo najmanj enkrat letno. Pred letošnjo vajo so stanovalce dodatno opozorili na pomen poznavanja požarnega reda,
evakuacijskih načrtov in evakuacijskih poti v objektih, v katerih bivajo ali se zadržujejo. Za lažjo pripravo so jim posredovali tudi povezavo do napotkov prebivalcem ob požaru. Vaje so se nato udeležili stanovalci in zaposleni vseh študentskih naselij študentskih domov Univerze v Mariboru. K ogledu pa so povabili tudi drugeso vabljeni
tudi drugi, saj lahko s spremljanjem vaje pridobijo koristno znanje o pravilnem ravnanju ob pojavu
požara ali druge nevarnosti.

Vsi morajo vedeti, kakšen je protokol pri evakuaciji

Mladen Popovič, Aktiva Varovanje, zunanji izvajalec nalog s področja varstva pred požarom in organizator vaje, je povedal, kaj je dejansko pomembno pri taki vaji: “Mi smo danes nekako z načrtom vaje predvideli tiste vse elemente, ki pridejo v poštev v primeru požara. To pomeni: odkrivanje požara, prijava požara receptorju, javljanje informacij o požaru na center za obveščanje, evakuacija in preverjanje številčnega stanja na zbirnem mestu ter seveda sodelovanje z gasilci, ko pridejo na objekt.” In naša ekipa je videla tudi sam začetek vaje v notranjosti študentskega doma. Načrtno so namreč izvedli tako, kot če bi res prišlo do požara. Najprej se je sprožil alarm, zaposleni pa so stekli po objektu in trkali po vratih sob. Pomembno je namreč opozoriti vse in hkrati preveriti, ali je kdo v sobah in ostalih prostorih. “Točno to. To je tudi namen teh vaj: prvič, da ljudje dobijo neko rutino, neka spoznanja oziroma znanja, da se lahko v primeru požara pravilno odreagira. In pa seveda, da preverimo vse sisteme, ki nam pri tem pomagajo, torej sistem za javljanje požara, prehodnost evakuacijskih poti, zapiranje požarnih vrat. Skratka, to je namen teh vaj. In da seveda, da seveda morebitne pomanjkljivosti kasneje odpravimo.”

“Študentski domovi so specifični objekti, ker so stalno naseljeni, torej stalno v njih ljudje prebivajo. Imajo kuhinje. Torej v vsakem apartmaju oziroma na vsaki etaži, kar pomeni, da je virov, vzrokov za nastanek požara kar nekaj, zato sodijo med požarno bolj tvegane objekte,” je razložil Popovič.

Kaj bi bilo, če bi se dogajalo ponoči?

“Redosled aktivnosti je enak, tako da podnevi ali ponoči enako poskušamo odreagirati, v smislu celotnega kroga do evakuacije,” še pravi Popovič, ki pravi, da se v takih objektih ne ve, koliko ljudi je noter. “To je eden od problemov študentskih domov: tega nihče ne ve nikoli. Oni nimajo nikoli točnega podatka, koliko je ljudi. In v bistvu na zbirnem mestu neko štetje ljudi ni smiselno. Torej samo po neki metodi pogrešanja lahko ugotovijo, ali so vsi ali kdo manjka.”

Prvi, ki reagirajo ob požaru in alarmu

Receptorji trkajo, prebujajo, vpijejo, saj se ne ve, kaj študentje delajo po sobah. Lahko spijo, lahko se učijo tako, da imajo slušalke na glavi in se slišijo običajnih zvokov, zato morajo biti receptorji res glasni. Andrej Kranvogel, zaposlen v študentskih domovih kot receptor, zato pravi: “Ko opazimo požar oziroma nam javijo študenti, da so zaznali požar, moramo seveda nemudoma se odzvati na to, sprožiti ročni javljalnik, obvestiti gasilce in striktno povedati, kje gori. Če so na objektu stanovalci, kot je v našem primeru, obvezno povedati, da je sončna elektrarna … “ In na koncu tokratne vaje je podal prvo mnenje: “Po mojem mnenju je bila vaja uspešna. Nismo zaznali, da bi bilo bilo kaj, kakšna pomanjkljivost. Nihče ni ostal v domu.” Sam je že bil v preteklosti priča manjšemu požaru, ki ga je tudi pogasil, vaje pa so mu pomembne, “da utrjujemo znanje oziroma da smo v tem nekako, da s tem živimo, oziroma zato smo tu”.

Vsako leto vaja v drugem domu

Borut Gaber, direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru, pa je poudaril: “Tudi naši zaposleni so redno usposobljeni tako za izvajanje evakuacije kot tudi za gašenje začetnih požarov, in mesec oktober je idealna priložnost, ne samo zaradi meseca požarne varnosti, ampak tudi zaradi tega, ker se začne študijsko leto in kar nekaj stanovalcev je tudi novih. Letos pričakujemo 900 stanovalcev, ki se bodo povsem na novo vselili oziroma so se vselili v študentske domove. Želimo, da so tudi oni seznanjeni tako s požarnim redom kot z evakuacijskimi poti,  in da so tudi sami pozorni in ravnajo preventivno. In da znajo tudi pogasiti v primeru, da se sproži alarm oziroma da začne goreti, da znajo pogasiti začetne požare, kolikor je res še to možno. Če pa ni možno, da znajo pravilno ukrepati in poskrbijo najprej za svojo varnost in varnost svojih sostanovalcev.” Vsako leto izvedejo vajo v drugem domu, zato “ker tu dejansko testiramo tudi delovanje vseh protipožarnih naprav, in smo veseli, če se študenti odzovejo in da so pozorni in skrbijo za svojo varnost”.

Aktivna požarna zaščita

“Vsi naši objekti, razen enega, so opremljeni z aktivno požarno zaščito, gre za avtomatske javljalnike. V zadnjem objektu je dejansko 24 ur na dan prisoten vedno eden od naših sodelavcev oziroma nočne varnostne službe, tako da za varnost je tam dejansko ves čas tudi bilo poskrbljeno. Bomo pa tako v letošnjem letu kot v naslednjem letu nadgradili požarno varnost skladno s sredstvi na podlagi razpisa, ki ga je pripravilo ministrstvo,” je še dejal Gaber.

»Požarni javljalnik tiho spi, ob nevarnosti pa glasno opozori. Ali ga že imaš?«

Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev in Slovenskim združenjem za požarno varstvo še dodatno ozavešča prebivalce o pomenu preprečevanja požarov in ravnanja ob pojavu le-teh. Letošnji slogan se glasi: »Požarni javljalnik tiho spi, ob nevarnosti pa glasno opozori. Ali ga že imaš?« Požarni javljalnik nevarnost zazna že v najzgodnejši fazi požara ter nanj opozori z glasnim zvočnim signalom. S tem zagotovi dragocene minute ali sekunde za varen umik in klic na številko 112, vaja evakuacije pa stanovalcem in zaposlenim omogoča, da pravilno ravnanje ob takšnem opozorilu preverijo tudi v praksi.

The post Zagorelo je v študentskem domu … appeared first on Lokalec.si.