Začenja se nacionalna preventivna akcija »Hitrost«

Od ponedeljka, 7. aprila, do nedelje, 13. aprila 2025, bo potekala nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa, s katero opozarjajo na tveganja prehitre vožnje. Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 9. aprila, poteka tudi Roadpolov »maraton merjenja hitrosti« v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti, sodelovali bodo tudi občinski redarji. Neprilagojena hitrost je v zadnjih letih namreč kriva za približno 18 % vseh prometnih nesreč ter je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. Dejstvo je, da ima hitrost neposreden vpliv za večjo verjetnost nastanka prometne nesreče in težo posledic. Zato na Agenciji voznike pozivajo, da prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti.

V letu 2024 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, huje poškodovanih je bilo 403. V letu 2023 pa je v 3.771 nesrečah zaradi tega vzroka umrlo 33 ljudi, 329 se jih je huje poškodovalo. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili 602 prometni nesreči, v katerih je umrl 1 udeleženec, 37 pa jih je bilo huje telesno poškodovanih. Primerjava med letoma 2023 in 2024 kaže, da se je število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti zmanjšalo za 9 %, precej pa se je povečalo število hudo telesno poškodovanih, in sicer za več kot 22 % v primerjavi z letom 2023.
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč se v zadnjih petih letih giblje okoli 18 %. Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2024 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 44 % primerov) in s hudimi telesnimi poškodbami (v 42 %).
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, v obdobju zadnjih 5 let je njihov delež v povprečju 70 %, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bilo lani zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema, in sicer 1.176 oziroma 784, sledijo avtoceste (502 nesreči) in lokalne ceste (260). V letu 2024 je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na regionalnih cestah I. reda (5 umrlih) ter na cestah v naseljih brez uličnega sistema in lokalnih cestah (po 4 umrli).
Mednarodna raziskava Trendline 2024 o stanju prometne varnosti v Sloveniji je pokazala, da so kršitve omejitev hitrosti najpogostejše na cestah v naseljih, kjer hitrost presega kar 41 % voznikov. Na cestah zunaj naselij hitrost presega 32 % voznikov, na avtocestah pa 15 %. Policija je v letošnjem letu do konca marca zabeležila 29.442 kršitev s področja hitrosti, v letu 2024 120.237 kršitev, v letu 2023 pa 121.423 kršitev. Prikazovalniki hitrosti AVP, nameščeni na 15 lokacijah po vsej Sloveniji dobaviteljev Intermatic in Sipronika, ki jih AVP vsako leto brezplačno za določeno obdobje podeli zainteresiranim občinam po vsej Sloveniji, so letos najhujši primer kršitve zabeležili v občini Žetale, in sicer je bila konec marca pri omejitvi hitrosti 50 km/h najvišja izmerjena hitrost 146 km/h, 70 % vozil je vozilo nad omejitvijo. V občini Mokronog – Trebelno pa je voznik pri omejitvi hitrosti 40 km/h vozil 122 km/h, 66 % vozil pa je vozilo nad omejitvijo. Ti prikazovalniki so se sicer izkazali kot učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah, pri čemer gre zahvala občinam za sodelovanje pri skupnem prizadevanju za večjo prometno varnost.

Pozitivni učinki območij umirjenega prometa (cona 30)

Umirjanje prometa je eden ključnih ukrepov v okviru Vizije nič, katere cilj je zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah. Ta pristop je vključen tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, ki določa strateške ukrepe za varnejše ceste v Sloveniji. Zato Agencija za varnost prometa podpira omejevanje hitrosti v naseljih in uvajanje območij umirjenega prometa (t. i. con 30), predvsem na lokacijah, kjer se pogosto gibajo ranljive skupine udeležencev – otroci, starejši, pešci in kolesarji. To velja zlasti za območja v bližini šol, vrtcev, domov za starejše ter gosto poseljena mestna središča. Znižanje hitrosti dokazano prispeva k večji varnosti na cestah, vendar je za celovito izboljšanje prometne varnosti ključen tudi sistemski pristop, ki vključuje vlaganje v infrastrukturo, preventivne ukrepe in reden nadzor s strani policije ter občinskih redarjev.
Ob tem je pomembno poudariti, da vsako zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za 1 km/h pomeni zmanjšanje števila smrtnih žrtev za 4 %. Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca 10 %, pri 50 km/h že 50 %, pri 60 km/h pa naraste na 90 %. To potrjuje, da tudi majhno prilagajanje hitrosti bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev v prometu, hkrati pa ne vpliva bistveno na daljši čas potovanja. Sploh zato, ker gre (običajno) le za območja strnjenih mestnih središč, kjer je povprečna hitrost že tako nizka, razdalje pa krajše.