Za zmanjšanje poškodb zaradi pritiska ključna preventiva

Poškodbe zaradi pritiska predstavljajo veliko ekonomsko breme za bolnika, svojce in družbo, so pred pred svetovnim dnevom preprečevanja poškodb, ki ga zaznamujemo v četrtek, na današnji okrogli mizi opozorili strokovnjaki. Strinjali so se, da je treba več denarja vložiti v preventivo in sistemsko urediti obravnavo področja.

Poškodba zaradi pritiska je lokalizirana poškodba kože in ali spodaj ležečih tkiv, ki nastane zaradi pritiska. Nastane na mestih povečanega pritiska na telo, kar povzroči zmanjšan lokalni krvni pretok in s tem odmrtje tkiva. Poškodbe povečujejo stopnjo umrljivosti, povzročajo telesne okvare, slabšajo kakovost življenja, podaljšujejo bivanje v bolnišnici in odsotnost z dela ter spreminjajo zdravstvene izide na slabše.

Tadeja Krišelj iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na današnjem dogodku, ki so ga organizirali na Zbornici ponudnikov medicinske tehnologije in storitev MedTech Slovenija, predstavila poškodbo zaradi pritiska pri oskrbovanki doma za starejše. Zdravljenje poškodbe je svojce v devetih mesecih stalo več kot 5000 evrov, sredstva pa so morali zagotoviti sami, je izpostavila. Pri tem je bila kritična, da je preprečevanje poškodbe zaradi pritiska v teoriji osnovna človekova pravica, vendar v praksi temu ni tako.

Predsednik sekcije izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe v socialnem varstvu pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Slavko Bolčević se je strinjal, da je obravnava pacientov s poškodbami zaradi pritiska v Sloveniji trenutno močno odvisna od vodstva posamezne bolnišnice oziroma doma starejših. Zavzel se je za sistemsko obravnavo področja poškodb in dodal, da v socialno-varstvenih zavodih primanjkuje preventive.

Številni medicinsko-tehnični pripomočki, ki so trenutno na razpolago, so neprimerni, pacienti pa do nekaterih sploh niso upravičeni, je medtem opozorila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti Staša Rojten. Osnovne blazine za preprečevanje poškodb lahko pripiše osebni zdravnik, zahtevnejše pa le zdravnik specialist. Ker te pogosto potrebujejo nepokretni pacienti, ki težko obiščejo specialista, je to težava, meni.

Nujno je, da se v prvi vrsti vlaga v zdravljenje najbolj ogroženih pacientov, ki se že spopadajo s poškodbami zaradi pritiska, je dejala Rojten. Na dolgi rok pa je prav tako nujno vlaganje v boljšo preventivo in medicinske pripomočke, ki bodo boljše rezultate prinesli čez več let, je zatrdila.

S tem se je strinjal tudi specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije Aleš Porčnik. Poudaril je, da se v praksi pogosto sreča s poškodbami zaradi pritiska, ki potrebujejo kirurško oskrbo in rekonstrukcijo. “Kirurško zdravljenje poškodb zaradi pritiska je zelo zahtevno, dolgotrajno in pogostokrat ga je treba tudi ponavljati. Absolutno več denarja je treba nameniti preventivi,” je zatrdil.

Vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Drago Perkič je medtem izpostavil pomanjkanje strokovnega kadra za izvajanje preventivnih programov. Poudaril je, da na ZZZS ne nasprotujejo prenosu pooblastil za predpis medicinske opreme na usposobljene diplomirane medicinske sestre. Zdenka Tičar z ministrstva za zdravje je potrdila, da glede prenosa kompetenc potekajo dogovarjanja s posameznimi strokovnjaki na posameznem področju, vendar gre za konsenz, ki ga je v Sloveniji težko doseči.