Za ukrepanje v gozdu pomembne prave informacije

Različne pojave, ko so rjavi listi bukve, nenavadne okrogle tvorbe na listih kostanja, objedeno listje, zapredki, sušenje posameznih dreves in podobno, povzročajo predvsem pozeba, toča in suša ter nekatere žuželke, ki so v gozdu naravno prisotne, se pa lahko ob ugodnih razmerah namnožijo, so v današnjem sporočilu za javnost navedli v Zavodu za gozdove Slovenije.

Najbolj opazen pojav letos so rjavi deformirani listi na bukvah. Gre za posledico poznih pozeb v začetku in v sredini maja, ko so bile bukve večinoma že v fazi olistanja. Druge drevesne vrste, kot so hrast, jelka, veliki jesen, beli gaber, lipa in druge, so tudi občutljive na pozebo, vendar jih večina odžene nekoliko pozneje kot bukev, zato v zavodu pri njih opažajo manj poškodb. Pozeba je po njihovih navedbah gozdove prizadela različno, ponekod v nižinah, ponekod v višjih legah.

Kljub zelo opazni poškodovanosti na bukovih listih takšna pozeba praviloma ne pomeni propada dreves. Bukev ima namreč po njihovih pojasnilih dobro sposobnost ponovnega olistanja. Poškodovani so predvsem mladi listi in vršni deli mladih poganjkov. Preživijo brsti, ki še niso odgnali. Poleg tega se bukev ponovno olista iz tako imenovanih spečih brstov. To se letos na številnih poškodovanih območjih že kaže, saj bukve ponovno razvijajo nove liste.

Kljub vsemu je pozeba za drevo stresen dogodek in je to zato bolj izpostavljeno za napade žuželk in bolezni. Med pogosteje opaženimi vrstami žuželk so letos bukov rilčkar skakač, kostanjeva šiškarica, zeleni hrastov zavijač, pinijev sprevodni prelec, dlakoritec in zlatoritka, borova penarica in majski hrošč, so našteli.

Zavod za gozdove obiskovalcem gozdov svetuje, naj spremembe opazujejo in naj jim jih še najprej javljajo, vendar naj poškodovanega drevja ne odstranjujejo sami in naj ne sklepajo prehitro, da gre za propadanje gozda. Lastniki gozdov pa naj se ob večjih ali neobičajnih poškodbah obrnejo na pristojnega revirnega gozdarja. “To je posebej pomembno pri sušenju večjega števila dreves, pojavu podlubnikov, poškodbah po naravnih ujmah,” so zapisali.

Kot so še navedli, je opazovanje, sporočanje in preverjanje dejstev pri stroki v skladu z geslom letošnjega tedna gozdov, ki je Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja. “Če vas v gozdu kaj zmoti, skrbi ali zanima, vprašajte. Naši gozdarji so vsak dan na terenu, med ljudmi in v gozdu. Gozdar ne le odloča, pač pa tudi pojasnjuje, zakaj se v gozdu dogaja, kar se dogaja,” je dejal direktor zavoda za gozdove Gregor Danev.