Za učinkovitejše pravosodje tudi s specializiranimi sodniki porotniki

Potem ko je Državni zbor RS sprejel Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK), iz Društva sodnikov porotnikov Slovenije, ki ga zastopa predsednik Peter Hartman, sporočajo, da podpirajo prizadevanja Ministrstva za pravosodje in ministra za učinkovitejše, strokovnejše in pravičnejše pravosodje. “Ta podpora je usmerjena v vsebino in cilj reforme ter ni politična podpora posamezni stranki ali oblasti,” so jasni.

V društvu navajajo, da to, ali je ZSOKOK treba sprejeti, ne predstavlja več bistvenega vprašanja, ampak zlasti, kako zagotoviti, da bo novi sistem v praksi deloval strokovno, učinkovito, neodvisno in pravično.

Društvo sodnikov porotnikov Slovenije je ob ustanovitvi leta 2024 na pravosodno ministrstvo naslovilo problematiko in predloge rešitev, povezane z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o sodiščih (ZS) in Zakonom o pravdnem postopku (ZPP). “Namen teh prizadevanj je bil opozoriti na probleme, ki jih sodniki porotniki zaznavajo pri svojem delu, ter predlagati rešitve, ki bi lahko izboljšale njihov položaj in prispevale h kakovostnejšemu delovanju pravosodja,” spominjajo in dodajajo, da tudi pri izvajanju ZSOKOK želijo nastopati konstruktivno in s konkretnimi predlogi prispevati h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu sojenju.

Specializirani sodniki porotniki bi morali delovati na specializiranem sodišču

Na specializiranem sodišču bi po mnenju društva morali sodelovati ustrezno usposobljeni in specializirani sodniki porotniki. “Najzahtevnejše kazenske zadeve pogosto niso samo pravno zapletene. Vključujejo lahko zahtevna vprašanja s področja bančništva, financ, računovodstva, gospodarstva, informatike in drugih strokovnih področij,” pojasnjujejo in dodajajo, da je iz tega razloga pomembno povezati pravno stroko – poklicnega sodnika – s specializiranim strokovnim znanjem sodnika porotnika.

Poudarjajo, da “poklicni sodnik zagotavlja pravno presojo in vodi sodni postopek v okviru svojih zakonskih pristojnosti, specializirani sodnik porotnik pa lahko s svojim strokovnim znanjem pomaga pri razumevanju zapletenih dejstev, finančnih tokov, računovodskih podatkov, poslovnih modelov in drugih strokovnih okoliščin konkretne zadeve”. “Gre za sodelovanje pravne stroke in specializirane strokovne stroke. Namen takšne ureditve ni nadomeščanje pravne presoje, temveč njena strokovna dopolnitev,” so jasni.

Pravna stroka – poklicni sodnik – in specializirana stroka – sodnik porotnik – lahko po njihovih besedah skupaj prispevata k celovitejšemu razumevanju zahtevne sodne zadeve. Iz različnih področij, kot so bančništvo, finance, računovodstvo, gospodarstvo, informatika in druga področja, ki so pomembna za konkretne kazenske zadeve, bi lahko prihajali sodniki porotniki. Tudi drugi evropski pravni sistemi sicer poznajo takšno obliko sodelovanja. “Avstrija in Francija pri težjih oziroma najtežjih kazenskih zadevah predvidevata sodelovanje poklicnih sodnikov in laičnih sodnikov oziroma porotnikov,” izpostavljajo in dodajajo, da se Društvo sodnikov porotnikov Slovenije, ki ga zastopa predsednik Peter Hartman, sprašuje: “Če je sodelovanje poklicnih sodnikov in sodnikov porotnikov pri najtežjih kazenskih zadevah mogoče v drugih evropskih državah, zakaj bi bila Slovenija pri tem izjema?”

Foto: Freepik

Zavzemajo se za transparentno sestavo senatov

Društvo predlaga transparentno sestavo senatov. Primerno se jim zdi, da bi se jih določalo računalniško oziroma avtomatizirano, po pravilih, ki so vnaprej določena, jasna in preverljiva. “Takšna rešitev bi lahko povečala transparentnost dodeljevanja zadev in zmanjšala možnost dvomov o vplivanju na sestavo senata,” izpostavljajo in pristavljajo, da mora biti takšen sistem urejen skladno z zakonom ter ob upoštevanju pravil o izločitvah, neodvisnosti sodnikov in drugih procesnih jamstvih.

Neodvisnosti in učinkovitosti pravosodja se po mnenju društva ne sme postavljati ene proti drugi. “Neodvisno sodstvo je temelj pravne države, vendar mora biti pravosodje hkrati organizirano tako, da lahko zahtevne zadeve obravnava strokovno in v razumnem času,” so jasni in dodajajo, da je pomembno, da se delovanje ZSOKOK spremlja predvsem skozi konkretne rezultate: “kakovost odločanja, trajanje postopkov, strokovnost, spoštovanje procesnih jamstev in zaupanje javnosti”. V primeru, da se bodo izkazale potrebe po uvedbi izboljšav, bo le-te po njihovem na podlagi izkušenj in preverljivih podatkov mogoče izvesti v praksi.

Pripravljeni na konstruktivno sodelovanje

V zvezi s podporo Ministrstva za pravosodje in ministra v prizadevanjih za učinkovitejše, strokovnejše in pravičnejše pravosodje izpostavljajo, da ta pomeni tudi pripravljenost na strokovno razpravo in opozarjanje na rešitve, ki bi jih bilo mogoče izboljšati. Iz tega razloga izpostavljajo predvsem naslednja dva predloga: “Na specializiranem sodišču naj sodelujejo ustrezno usposobljeni in specializirani sodniki porotniki iz različnih strokovnih področij ter skupaj s pravno stroko – poklicnimi sodniki – prispevajo k celovitejši obravnavi zahtevnih zadev. Sestava senatov naj bo določena na transparenten, objektiven in preverljiv način, po možnosti z računalniško podprtim avtomatiziranim sistemom.”

Kot pravijo, imata oba predloga isti cilj, in sicer več strokovnosti, več transparentnosti, večje zaupanje javnosti in učinkovitejše sojenje. “Društvo sodnikov porotnikov Slovenije, ki ga zastopa predsednik Peter Hartman, je pripravljeno pri tem konstruktivno sodelovati z Ministrstvom za pravosodje, pravosodnimi institucijami in drugimi pristojnimi deležniki,” še pravijo in dodajajo, da Slovenija in ljudje potrebujejo pravosodje, ki je neodvisno, strokovno, nepristransko, pravično in učinkovito.

Ž. N.