Za smučanje v petih letih štirikrat več javnega denarja

Astronomske finančne injekcije za vzpostavljanje nove infrastrukture za smučanje ter umetno zasneževanje na nižjih legah so ... prava norost, če ne celo podobne oživljanju mrtveca. Primerjavi sta ostri, vendar sodeč po podatkih, ki sta jih včeraj razgrnila opozicijska deželna svetnika Giulia Massolino (Zdaj Trst) in Massimo Moretuzzo (Pakt za avtonomijo), niti malo neosnovani.

Ob ugotovitvi, da se je meja zanesljive snežne odeje že pomaknila nad 1500 metrov nadmorske višine, in dejstvu, da se večina smučišč v FJK nahaja na višini 1000 do 1900 m, se Massolino in Moretuzzo sprašujeta, zakaj deželna vlada tako trmoglavo vztraja z usmerjanjem javnih finančnih sredstev v smučišča, ko pa v sosednji Avstriji že zapirajo smučišča na višinah od 1200 do 1600 metrov.

»V petih letih so javna finančna sredstva, ki jih je deželna vlada usmerila v smučarsko infrastrukturo, narasla od 36 milijonov na vrtoglavih 190 milijonov evrov, kar predstavlja 429-odstotni porast. Število smučarjev pa je v zadnjem letu naraslo za 6 %. Tu je jasno nesorazmerje,« je opozoril Massimo Moretuzzo. V isti sapi je pojasnil, da ne zagovarjajo opustitve smučarskega sektorja, temveč bolj preudarno načrtovanje novih naložb in upoštevanja podnebnega konteksta.

Krhkost »zimskega sistema« v FJK po navedbah Moretuzza in Massolino potrjujejo tudi ekonomski podatki: v letu 2025 so kljub 17,9 milijona prihodkov skoraj vsa smučišča poslovala z izgubo, s skupnim primanjkljajem v višini 1,2 milijona evrov. Visoki stroški, zlasti tisti za umetno zasneževanje, za katerega sta potrebni voda in elektrika, izničujejo dobičke, zaradi česar je sektor dejansko odvisen od javnega financiranja.