Za protipoplavno varnost Slovenije prek 140 milijonov evrov evropskih sredstev

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti in nevarnosti plazov je bilo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost rezerviranih več kot 141 milijonov evrov.

Kot so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor ter Urada RS za okrevanje in odpornost, so večji poplavni dogodki med letoma 1990 in 2021 v Sloveniji povzročili za več kot dve milijardi evrov škode. Samo med letoma 2010 in 2021 je ta dosegla skoraj 1,5 milijarde evrov. 

Pri tem v statistiko še ni v celoti zajeta katastrofa iz avgusta 2023. Ta je povzročila približno tri milijarde evrov neposredne škode, po širši metodologiji PDNA, ki upošteva škodo, izgube in potrebe po obnovi, pa je bila vrednost posledic ocenjena na okoli deset milijard evrov. 

18 projektov proti poplavam in pet proti plazovom

Slovenija je za zmanjševanje teh tveganj uporabila tudi sredstva evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU.

V okviru naložbe je bilo izvedenih 18 projektov za boljšo zaščito pred poplavami in pet projektov za zmanjševanje nevarnosti plazov. Izdelana je bila tudi ocena poplavne nevarnosti v slovenskih povodjih, vzpostavljen pa je centralni informacijski sistem za spremljanje voda, ki bo deloval v okviru nacionalnega vodarskega nadzornega centra NaCe. 

Za naložbo je namenjenih nekaj več kot 141 milijonov evrov, od tega 51 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev in 90 milijonov evrov posojil. 

Od Dravograda in Celja do Izole in Vipave

Protipoplavni projekti so bili izvedeni na različnih koncih države. Med njimi so zmanjševanje poplavne ogroženosti Dravograda, gradnja zadrževalnika na Črnem potoku pri Logatcu, ureditve ob Savinji, Voglajni, Koprivnici in Ločnici na območju Celja, protipoplavna ureditev Železnikov ter ureditev suhih zadrževalnikov v Izoli.

Posegi so bili izvedeni tudi ob Muri, Vipavi in Sotli ter na območjih Šmarjeških Toplic, Šentjerneja, Renč in Šentjurja. 

Pet projektov, namenjenih zmanjševanju nevarnosti plazov, pa je zajelo Koroško Belo, Laze pri Leskovici, Gradišče nad Prvačino, Slano Blato in Macesnik v občini Solčava. 

Pomemben del preventive predstavlja tudi Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti 2023–2027. Ta vključuje 18 porečnih načrtov in vseh 86 območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. 

Slovenija bo cilje, povezane z izvedenimi projekti za zaščito pred poplavami in plazovi, vključila v zadnji zahtevek za plačilo iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga mora v Bruselj poslati do 30. septembra letos. 

The post Za protipoplavno varnost Slovenije prek 140 milijonov evrov evropskih sredstev appeared first on Eko Dežela.