Za praznično idilo stoji ogromno gospodinjskega dela

Prazniki so pogosto predstavljeni kot čas miru, druženja in sprostitve, a realnost v mnogih domovih je precej drugačna. Za lepo okrašeno in bogato mizo se skriva ogromno dela, ki je pogosto nevidno in samoumevno. Še posebej to velja za gospodinje ali gospodinjce, ki nosijo glavno breme prazničnih priprav.

Raziskave o porabi časa v gospodinjstvih, ki jih v Sloveniji občasno objavlja Statistični urad RS, kažejo, da ženske še vedno opravijo večino neplačanega dela v gospodinjstvu. V prazničnem času se ta razlika še poveča.

Po ocenah statistikov povprečna gospodinja v decembru za kuhanje, peko, čiščenje in organizacijo porabi tudi do 30–50 odstotkov več časa kot v običajnih mesecih.

Peka je eden največjih porabnikov časa. Tradicionalni piškoti, potice in praznične sladice ne nastanejo mimogrede. Ena sama potica lahko zahteva več ur priprave, vzhajanja in peke, pri čemer to delo pogosto poteka zvečer ali ponoči, po rednih obveznostih. Če temu dodamo še več vrst piškotov, je skupni čas, porabljen za peko, lahko tudi deset ali več ur v enem tednu.

Velik del prazničnega stresa povzroča tudi čiščenje. Tako imenovano generalno čiščenje pred prazniki je še vedno močno zakoreninjeno v slovenski kulturi. Po ocenah se v decembru za čiščenje porabi tudi dvakrat več časa kot v povprečnem mesecu. Ne gre le za higieno, temveč za občutek, da mora biti dom »primeren za praznike« in obiske, kar pogosto pomeni dodatni pritisk.

Nakupe mnogi dojemajo kot prijetno opravilo, a so v resnici eden večjih virov napetosti. Gneča v trgovinah, iskanje daril, primerjanje cen in usklajevanje z omejenim časom povzročajo utrujenost in razdražljivost. Po podatkih potrošniških organizacij ljudje v decembru opravijo več obiskov trgovin, hkrati pa v njih preživijo več časa kot sicer.

K temu se pridruži še organizacijski pritisk. Kdo pride na obisk, kdaj, kaj bo na mizi, ali bo vse pravočasno pripravljeno in ali bo kdo nezadovoljen. Prav ta nevidni del dela – načrtovanje, usklajevanje in razmišljanje – je pogosto največji vir stresa. Psihologi opozarjajo, da prav to tako imenovano mentalno breme pogosto vodi v izčrpanost, še preden se prazniki sploh začnejo.

Ni presenetljivo, da v takšnem okolju hitro pride tudi do napetosti. Povečana utrujenost, pomanjkanje spanja, finančni pritiski in nerealna pričakovanja ustvarjajo idealne razmere za konflikte. Družinski terapevti opažajo, da so prazniki obdobje, ko se stari odnosi in nerazrešene napetosti pogosto znova odprejo. Kregi se ne začnejo zaradi hrane ali daril, temveč zaradi občutka, da nekdo nosi preveč bremena, drugi pa ga ne vidijo.

Posebej problematično je, da se praznično delo pogosto ne prepozna kot delo. Ker gre za skrb za dom in družino, se pričakuje, da bo opravljeno samo od sebe. Posledično mnogi v praznike vstopijo že utrujeni, brez pravega občutka veselja, ki naj bi spremljal ta čas.

V zadnjih letih se sicer pojavlja trend poenostavljanja praznikov, manj hrane, manj obveznosti in več poudarka na druženju. A tradicija in družbena pričakovanja so še vedno močna. Dokler bo veljalo, da morajo biti prazniki popolni, bo za to popolnost nekdo plačal ceno – največkrat s svojim časom, energijo in živci.

Morda je največje vprašanje praznikov prav to, ali si jih res ustvarjamo za veselje ali pa zgolj iz navade.

In ali smo pripravljeni priznati, da prazniki niso samoumevni, temveč rezultat velike količine dela, ki bi si zaslužilo več razumevanja in delitve.