Za namakanje zemljišč lani manj vode

V Sloveniji so lani namakali 4085 hektarjev zemljišč, kar je za en odstotek več kot leto prej. Skupno so za namakanje porabili 3,2 milijona kubičnih metrov vode oz. 32 odstotkov manj kot leto prej, od tega so 80 odstotkov vode pridobili iz površinskih voda. Večinoma, v 62 odstotkih, so namakali njive in vrtove.

Vodo iz površinskih voda so v 72 odstotkih pridobili iz zbiralnikov (akumulacije), v 18 odstotkih iz tekočih voda, v devetih odstotkih iz javnega vodovoda in iz drugih virov ter nekaj manj kot en odstotek iz naravnih jezer. Preostalih 20 odstotkov vode, porabljene za namakanje, je bilo pridobljenih iz podtalnice, so danes sporočili s statističnega urada.

V primerjavi s predhodnim letom je bilo za namakanje iz površinskih voda lani porabljenih 2,5 milijona kubičnih metrov ali za 40 odstotkov manj vode, iz podzemnih vodnih virov pa 0,6 milijona kubičnih metrov ali za 20 odstotkov več.

Iz povodja Jadranskega morja je bilo za namakanje porabljenih 1,8 milijona kubičnih metrov vode, kar znaša 56 odstotkov vse za namakanje porabljene vode, iz povodja Donave pa preostalih 44 odstotkov oziroma 1,4 milijona kubičnih metrov vode.

V primerjavi z letom 2023 je bilo iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljene za 47 odstotkov manj vode. Po drugi strani se je poraba vode iz povodja Donave za namakanje povečala za osem odstotkov.

Namakali so 4085 hektarjev zemljišč ali za en odstotek več kot leto prej. Nekaj manj kot dve tretjini te površine (62 odstotkov) so bili njive in vrtovi, 16 odstotkov namakane površine so pokrivali rastlinjaki, travniki in vinogradi, 11 odstotkov sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, sedem odstotkov zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, medtem ko so bili štirje odstotki namakanih površin smučišča (zasneževanje), so še zapisali statistiki.