Za informacijski sistem o pravicah v dolgotrajni oskrbi bo izbran nov izvajalec

Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je v javnosti pogosto tarča kritike zaradi nezagotovljenega informacijskega sistema za izdajanje odločb o dolgotrajni oskrbi, je v postopku prekinitve pogodbe s podjetjem Žejn, ki sistema ni zagotovilo v roku. Načrtujejo postopek javnega naročila, da čim prej pridejo do ustrezne aplikacije, so navedli za STA.

S postopkom javnega naročila želijo čim hitreje priti do aplikacije za pomoč pri odločanju o pravicah do dolgotrajne oskrbe na centrih za socialno delo (CSD).

Ob vprašanju glede dvotirnega sistema v domovih za starejše, ko sprejeti po 1. decembru zaradi še ne rešene vloge za dolgotrajno oskrbo plačujejo oskrbnino v skladu z zakonom o socialnem varstvu, medtem ko večina drugih stanovalcev plačuje oskrbnino v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi, so spomnili na določbe zakona o dolgotrajni oskrbi. V skladu z njimi se lahko v novi sistem vključijo tisti, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.

Uporabnik oziroma vlagatelj mora izpolnjevati zahtevani pogoj glede zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, imeti mora stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in biti na podlagi 12. člena zakona, ki navaja kategorije dolgotrajne oskrbe, ali na podlagi ocene upravičenosti razvrščen v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe. Brez preverjanja, ali oseba izpolnjuje te pogoje, prejemanje storitev kot pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ni mogoče. Glede na to so vsi, ki podajo vlogo po zakonu o dolgotrajni oskrbi, obravnavani enako, s čimer želijo na ministrstvu slediti temeljnim načelom dolgotrajne oskrbe.

Zavedajo se, da je vlog za vključitev v dolgotrajno oskrbo v začetnem obdobju vzpostavljanja sistema več, zaradi česar imajo vstopne točke na CSD več dela. A po umiritvi razmer pričakujejo, da bo novih vlog toliko kot običajno.

V prehodnem obdobju pri uvajanju novega sistema je po njihovem pojasnilu še vedno mogoča vključitev v institucionalno varstvo v skladu z zakonom o socialnem varstvu. Vendar pa v okviru sistema socialnega varstva uporabniki krijejo tudi stroške socialne oskrbe, saj za te storitve ni vzpostavljeno obvezno zavarovanje. Finančna obremenitev uporabnikov je gleda na to praviloma višja.

Toda pogoji za sprejem v oskrbo po zakonu o socialnem varstvu so po pojasnilu ministrstva drugačni kot v sistemu dolgotrajne oskrbe, zato se razlikuje tudi čas za postopek sprejema v oskrbo. Ker se zakona o socialnem varstvu in o dolgotrajni oskrbi razlikujeta, je mogoče, da uporabnik po predpisih o socialnem varstvu izpolnjuje pogoje za sprejem, po predpisih o dolgotrajni oskrbi pa jih ne. Primerjave uporabnikov, ki so v institucionalni oskrbi po enem ali drugem zakonu, zato ne temeljijo na enakih pogojih oziroma na enakih pravnih podlagah. Tudi plačila oskrbe se glede na pravila po posameznem zakonu razlikujejo.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je zaradi uvedbe nove pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki je začela veljati s 1. decembrom, sicer res določil enostavnejši prehod iz ureditve po zakonu o socialnem varstvu v ureditev po zakonu o dolgotrajni oskrbi tistim, ki so na določen presečni datum že uporabljali storitve iz starega sistema. Vendar pa še vedno velja, da gre za dva popolnoma ločena in različna pravna sistema.

Pravica do institucionalnega varstva po zakonu o socialnem varstvu in pravica do dolgotrajne oskrbe po zakonu o dolgotrajni oskrbi sta torej dve različni pravici, ki se uveljavljata v dveh različnih postopkih. A problem, ko uporabniki pri istem izvajalcu prejemajo enake storitve, plačujejo pa precej različne zneske, je realen in nastaja zaradi prehajanja med sistemoma. “Rešitve so zlasti v aktivnem prehodu posameznikov iz starega v novi sistem, optimizaciji teka postopkov na vstopnih točkah in povečanju prostih zmogljivosti pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe,” so našteli.

Po zadnjih dostopnih podatkih Inštituta RS za socialno varstvo je bilo v domovih za starejše 31. januarja 1207 stanovalcev, ki so storitve institucionalnega varstva prejemali po zakonu o socialnem varstvu. Medtem je bilo 16.171 stanovalcev takšnih, ki so storitve prejemali po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Pri tem je treba po navedbah ministrstva upoštevati, da 12 enot domov, v katerih je približno 2000 stanovalcev, podatkov ni poročalo. Nove podatke, ki bodo pokazali stanje 28. februarja, pa še zbirajo in obdelujejo.