Za boj proti korupciji po navedbah govorcev okrogle mize ključne neodvisne institucije in mediji

Za boj proti korupciji so ključne neodvisne institucije in mediji, so izpostavili govorci na okrogli mizi v organizaciji Transparency International Slovenia. Ob tem so poudarili, da sistematična podpora novinarstvu nobeni vladi ni bila v interesu. Boj proti korupciji pa je velikokrat polariziran, so še izpostavili.

Za boj proti korupciji so po navedbah govorcev na današnji okrogli mizi ključni neodvisni tožilstvo, sodstvo, policija in institucije, kot je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), pa tudi neodvisni mediji.

Voditeljica in urednica Tarče na Televiziji Slovenija Erika Žnidaršič je izpostavila, da so na njihovo delo poskušali vplivati pod vsako vlado. Kljub temu je bila odločitev, katere teme se bodo lotili, vedno stvar uredništva. Kot je dejala, je Radiotelevizija Slovenija ena od redkih institucij, kjer je neodvisno novinarstvo še mogoče, saj ni vpliva kapitala.

Je pa neodvisno novinarstvo po njenih besedah zaradi številnih interesov iluzija. “Na prste ene roke bi lahko preštela novinarje, za katere mislim, da lahko tudi znotraj zasebnih medijev delajo neodvisno,” je zatrdila Žnidaršič.

Profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa je izpostavil, da nobena vlada doslej ni sistematično podprla preiskovalnega novinarstva. “Ta sistematična odsotnost kakršnekoli državne pomoči v takšni ali drugačni obliki je bila vedno znova uporabljena kot način utišanja oziroma onemogočanja,” je dejal Milosavljević.

Dodatna težava ob tem je, da digitalna ekonomija favorizira globalne platforme, ki odnašajo oglaševalski denar, pa tudi pozornost uporabnikov. Kot je dejal, bi morali imeti preiskovalni mediji programsko pomoč za vsaj pet let, kot na področju kulture ali znanosti. S tem bi jim zagotovili več stabilnosti in možnosti načrtovanja dela.

Robert Šumi, ki je KPK vodil med leti 2020 in 2026, pa je dejal, da v tem času ni nihče izkazal nobenega resnega zanimanja za boj proti korupciji. “V deklarativni fazi smo se lahko hitro poenotili, v praksi, ko so bili določeni obravnavani, z vrha politike, pa se je zataknilo,” je dejal Šumi.

Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je sicer pred časom uspešno izpodbijal postopek imenovanje zdaj že nekdanjega šefa policije Senada Jušića, pa je na dogodku izpostavil, da je politika vedno želela obvladovati policijo, še posebej kriminalistično.

Lindavu se zdi zanimivo, da je koalicija v odhodu kar naenkrat zaskrbljena, kako bo vlada v ustanavljanju vplivala na policijo. “Pozabili so, da so sami štiri leta delali isto,” je bil še kritičen Lindav.