Z umetniškim spektaklom veličasten vstop v EPK (dopolnjeno)

Z umetniškim spektaklom na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je dokončno začela letošnja Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica. Umetniški nastopi so bili stkani okoli skladbe Insieme (Skupaj) Tota Cutugna in reke Soče kot prizorišča krvavih bojev, ki naj se ne ponovijo več.

“Nikoli več” je v svojem nagovoru zaželel tudi predsednik vlade Robert Golob kot slavnostni govornik. “Nikoli več sovraštva, nikoli več izključevanja, nikoli več hujskanja naroda proti narodu ali brata proti bratu,” je dejal. Po njegovih besedah je zato še toliko bolj pomembno, da z mesta, kjer je nekoč “hči planin krvava tekla”, pošljejo sporočilo sodelovanja in povezovanja.

“Če je uspelo nam narediti te pomembne korake, ki so danes tu pred nami, potem to zmorejo vsi in lahko smo danes ponosni, ker smo zgled celotni Evropi,” je dejal in mestoma zaželel uspešno leto.

Umetniški program po zamisli režiserke Nede Rusjan Bric je bil ubran na skladbo Insieme, s katero je Cutugno leta 1990 Italiji pripel zmago na tekmovanju za pesem Evrovizije. Zaslišati jo je bilo mogoče tako v nastopu pihalnih godb Idrija in Cerkno kot pevke Raiven in drugih solistov z opernim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Potem ko so predstavniki organizatorjev iz zavoda Go! 2025 skupaj z ministrico za kulturo Asto Vrečko zaželeli dobrodošlico obiskovalcem, ki se bodo v letošnjem letu oglasili v obeh mestih, je spektakel nakazal tudi nekatere poudarke iz celoletnega dogajanja, ki se bo vrstilo vse do decembra, od gledališke Dodekalogija Tomija Janežiča do MN Dance Company.

Pianista Aleksander Gadžijev in Giuseppe Guarrera sta napovedala, da bo na EPK čas tudi za klasično glasbo, multiinstrumentalist Boštjan Gombač pa je obiskovalcem, gledalcem pred zasloni in poslušalcem prek radia predstavil neandertalčevo piščal kot domnevno najstarejši inštrument na svetu iz Divjih bab.

Spektakel je prepletel še druga znana imena, ki delujejo v slovenski kulturi, kot so kitarist Bor Zuljan, Laibach, skupina MRFY in svetovno priznana didžejka Brina Knauss. Po odru so se sprehodili tudi kurenti, ki so iz najstarejšega mesta Ptuj v najmlajše slovensko mesto prinesli napoved pomladi.

Kot je po končani slovesnosti za STA povedal italijanski dramski igralec Francesco Borchi, ki je pred leti dom našel prav v Sloveniji, so občutki, ko vidi Slovenijo in Italijo tako združeno, zelo močni. Borchi je bil eden od igralcev, ki je sodeloval na večernem umetniškem dogodku. “Pol ure nazaj sem bil na balkonu na slovesnosti in gledal 10.000 ljudi, ogromno energije je bilo, nekaj res lepega,” je povedal in ob tem pohvalil slovenski kulturni praznik, za katerega meni, da bi ga morale praznovati tudi druge države. “Jaz živim v kulturi in iz kulture, to je moje življenje, zato moram reči, da imam ta dan v srcu,” je sklenil.

Po slovesnosti je za STA spregovorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je vzdušje označila za čudovito in povedala, da je ponosna tako na kulturni praznik kot tudi na Evropsko prestolnico kulture. “Še enkrat smo dokazali, da je kultura tista, ki združuje v demokratičnih vrednotah,” je povedala in spomnila, da bo praznovanje trajalo še dolgo v noč, ob tem pa dodala, da bo v Novi Gorici pestro vse leto.

Velikega pomena jezika in sodelovanja kultur pa se dobro zaveda tudi jezikoslovka Vesna Mikolič, ki deluje tako v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper kot tudi na Univerzi v Trstu. Kot je povedala za STA po koncu umetniškega dela, je bil celoten dan čudovit okvir za večerni spektakel, ves dan pa je opazovala odprtost med ljudmi, jeziki in kulturami. “To ni samo fraza, to se je iskreno čutilo v njihovih očeh, pogledih, rokovanjih, pozdravih. In upam, da bo to trajalo še naprej.” Mikolič je dodala, da je umetniški spektakel v kratki uri uspel zajeti polnost številnih sporočil, ki so bila skupaj povezana v idejo, da gremo naprej skupaj in brezmejno.

Skupni projekt Nove Gorice in Gorice v Evropsko prestolnico kulture je označila za velik korak naprej in obenem izrazila prepričanje, da se tega zdaj niti še ne zavedamo. “Kot je vstop Slovenije v Evropsko unijo predstavljal veliko za povezovanje narodov, jezikov in kultur, je tudi Evropska prestolnica kulture zagotovo vzbudila veliko zanimanja Italijanov za učenje slovenščine in obratno,” je povedala. Dodala je, da se to že opazi v obeh inštitucijah, kjer deluje, saj so v zadnjem obdobju v obeh zaznali povečan obseg del, ki morajo biti iz slovenščine prevedena v italijanščino in obratno.