Z omejitvami prisotnosti šolarjev tujega porekla bi okrepili integracijo

Mandat vlade Giorgie Meloni se približuje koncu (v torek so minila natanko štiri leta od njene zmage na volitvah) in v trenutku, ko se je začela neuradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami, je ta uvidela, da je med najbolj perečimi težavami, ki jih je nujno čim prej rešiti ... omejitev deleža šolarjev tujega porekla v vsakem razredu.

Zadevo so naslovili z uredbo z zakonsko močjo, ki so jo sprejeli na včerajšnji seji vlade. Taka oblika ukrepa je, kot piše v 77. členu italijanske ustave, namenjena za ukrepanje v »nujnih in izrednih primerih«, za kar se vlada lahko odloči »na lastno odgovornost«, a le s pooblastilom parlamenta, ki mora uredbo potrditi najkasneje v 60 dneh. Melonijina vlada sicer ni prva - in najbrž tudi ne zadnja -, ki zlorablja ta pravni akt za vse prej kot nujne zadeve.

Tema omejitve deleža šolarjev tujega porekla in prepoved nošenja nikabov in burk odmeva v italijanski javnosti, odkar je premierka na shodu podmladka stranke Bratje Italije napovedala ukrepanje na tem področju. Marsikateri vidik ukrepa, ki naj bi po navedbah vlade Giorgie Meloni spodbudil integracijo, je bil nejasen, konkretnejše informacije o tem so začele v javnost prihajati šele v minutah, preden se je vlada sestala v Palači Chigi, za dokončno verzijo uredbe pa bo treba počakati objavo v uradnem listu.

Tako med šolskimi kot med obšolskimi dejavnostmi so prepovedali nošenje muslimanskih naglavnih rut, ki prekrivajo obraz, kot sta nikab in burka, pa tudi čelad ali zaščitnih mask, če za njihovo nošenje ne obstaja utemeljen razlog. Minister za šolstvo Giuseppe Valditara je pravilo poimenoval kot »prepoved maskiranja«. Kršenje te prepovedi bo kaznovano z globo od 200 do 1000 evrov, ki jo bodo morali poravnati starši. Vprašanje o primernosti nošenja podobnih pokrival v šolah je pred časom odmevalo tudi v Tržiču, kjer živi velika skupnost priseljencev iz Bangladeša, ki jih je v Laško pritegnilo delo v ladjedelnici Fincantieri.

Največ pozornosti - s komentarji oz. vprašanji o izvedljivosti, pa tudi ustavnosti ukrepa - pa je pritegnila omejitev deleža šolarjev tujega porekla v razredih, ki na papirju sicer obstaja že od leta 2010, ko je tako mejo z okrožnico predvidela tedanja ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini. Omejitev je od takrat ostala mrtva črka na papirju in povsem možno je, da se bo podobno zgodilo tudi s predpisi iz včeraj sprejete uredbe, saj je minister za šolstvo Giuseppe Valditara že pred sejo vlade omenil možnost odstopanja od 30-odstotne omejitve.

A vrnimo se k vsebini uredbe z zakonsko močjo. Omejitev deleža šolarjev tujega porekla naj bi začela veljati s šolskim letom 2027/2028. V prvih razredih osnovne šole bo 30-odstotna zgornja meja zadevala otroke brez italijanskega državljanstva, ki niso rojeni v Italiji oz. niso tu obiskovali vsaj dveh let vrtca. Na srednjih šolah prve in druge stopnje pa bo omejitev veljala za šolarje z neitalijanskim državljanstvom, ki niso uspešno zaključili vsaj treh razredov nacionalnega izobraževalnega sistema.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.